Gelex

Uredba Sveta (ES) št. 394/2006 z dne 27. februarja 2006 o spremembi in posodobitvi Uredbe (ES) št. 1334/2000 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo

In forceVersion 2006-02-27from 2006-04-12
Grade B

mapped from publisher markup. A grade says how a document's structure was obtained, not how reliable the law is.

Ask Gelex about this law

Address https://gelex.eu/eli/EU/act/2006/394@2006-02-27/sl

Contents
  1. Preamble
  2. ANNEX
  3. PRILOGA I SEZNAM BLAGA IN TEHNOLOGIJE Z DVOJNO RABO (iz člena 3 Uredbe (ES) št. 1334/2000)
  4. SPLOŠNE OPOMBE K PRILOGI I 1.2.3.
  5. OPOMBA O JEDRSKI TEHNOLOGIJI (NTN Nuclear Technology Note) (Upoštevati v povezavi z oddelkom E Skupine 0)
  6. SPLOŠNA OPOMBA O TEHNOLOGIJI (GTN General Technology Note) (Upoštevati v povezavi z oddelkom E skupin 1 do 9)
  7. SPLOŠNA OPOMBA O PROGRAMSKI OPREMI (GSN General Software Note) (Ta opomba ima prednost pred katerimkoli kontrolo v oddelku D skupin 0 do 9)
  8. 1. a.
  9. UREDNIŠKA PRAKSA
  10. OPREDELITVE POJMOV, UPORABLJENIH V TEJ PRILOGI
  11. pt_11 a.
  12. pt_35 a.
  13. pt_39 a.
  14. pt_45 a.
  15. pt_50 a.
  16. pt_53 a.
  17. pt_61 a.
  18. pt_68 a.
  19. pt_69 a.
  20. pt_85 a.
  21. pt_100 a.
  22. pt_103 a.
  23. pt_139 a.
  24. pt_184 a.
  25. ZAČETNICE IN OKRAJŠAVE, UPORABLJENE V TEJ PRILOGI
  26. SKUPINA 0 JEDRSKI MATERIALI, OBJEKTI IN OPREMA
  27. 0ASistemi, oprema in sestavni deli
  28. 0BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
  29. a.
  30. b.
  31. c.
  32. 13. a.
  33. 7. a.
  34. 5. a.
  35. 6. a.
  36. 0CMateriali a.
  37. 0DProgramska oprema
  38. 0ETehnologija
  39. SKUPINA 1 MATERIALI, KEMIKALIJE, MIKROORGANIZMI IN TOKSINI
  40. 1ASistemi, oprema in komponente Tehnična opomba:
  41. 1ASistemi, oprema in komponente a.
  42. 1. a.
  43. 1BOprema za preskušanje, pregledovanje in proizvodnjo
  44. 1CMateriali Tehnična opomba: Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnični opombi:
  45. 1CMateriali Tehnična opomba: a.
  46. a.
  47. b.
  48. c.
  49. 1. Tehnična opomba:
  50. 1. a.
  51. d.
  52. 1CMateriali Tehnična opomba: Tehnične opombe:
  53. 1. a.
  54. 2. a.
  55. 3. a.
  56. 4. a.
  57. 5. a.
  58. 1. Tehnična opomba:
  59. 2. Tehnična opomba:
  60. 1CMateriali Tehnična opomba: Tehnične opombe: Tehnična opomba: a.
  61. 1. a.
  62. 2. a.
  63. 1CMateriali Tehnična opomba: Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: a.
  64. 1. a.
  65. 2. a.
  66. a.
  67. b.
  68. 1CMateriali Tehnična opomba: Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: a.
  69. a.
  70. b.
  71. 1CMateriali Tehnična opomba: Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: a.
  72. 1. Tehnična opomba:
  73. 2. Tehnična opomba:
  74. 2. a.
  75. 3. a.
  76. 6. a.
  77. 1CMateriali Tehnična opomba: Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: a.
  78. 1CMateriali Tehnična opomba: Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: a.
  79. 1CMateriali Tehnična opomba: Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: a.
  80. 1CMateriali Tehnična opomba: Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba:
  81. 2. a.
  82. 2. a.
  83. 5. a.
  84. 1DProgramska oprema
  85. 1ETehnologija
  86. 1. a.
  87. 3. a.
  88. SKUPINA 2 OBDELAVA MATERIALOV
  89. 2ASistemi, oprema in komponente Tehnična opomba:
  90. 2ASistemi, oprema in komponente a.
  91. 2. a.
  92. 2BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnične opombe: Tehnična opomba:
  93. 2BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo Tehnične opombe:
  94. 2. a.
  95. 5. a.
  96. 1. a.
  97. 4. a.
  98. 2BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo Tehnične opombe: Tehnična opomba: a.
  99. 2BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: a.
  100. 1. a.
  101. 2. a.
  102. 1. Tehnična opomba:
  103. 2. a.
  104. 2BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: a.
  105. 2BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: a.
  106. 2BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: a.
  107. 1. a.
  108. 2. a.
  109. a.
  110. b.
  111. c.
  112. d.
  113. 2BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: a.
  114. 2BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnične opombe:
  115. 2BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnične opombe: Tehnična opomba: a.
  116. 2BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: a.
  117. 2BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnične opombe:
  118. 1. a.
  119. 2DProgramska oprema
  120. 2ETehnologija
  121. 1. a.
  122. 2. a.
  123. Tabela 1.2.3.A.B.B.1.B.2.B.3.B.4.C.D.E.F.G. Tabela – Tehnike nanašanja – Opombe Tehnike nanašanja
  124. 5. a.
  125. a.
  126. b.
  127. c.
  128. d.
  129. e.
  130. f.
  131. g.
  132. SKUPINA 3 ELEKTRONIKA
  133. 3ASistemi, oprema in komponente Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba:
  134. 3ASistemi, oprema in komponente a.
  135. 1. a.
  136. 2. a.
  137. 5. Tehnične opombe:
  138. 5. a.
  139. 6. a.
  140. 7. a.
  141. 10. a.
  142. 11. a.
  143. 12. Tehnična opomba:
  144. 4. a.
  145. 3. a.
  146. 4. Tehnična opomba:
  147. 4. a.
  148. 8. a.
  149. 5. Tehnična opomba:
  150. 3ASistemi, oprema in komponente Tehnična opomba: a.
  151. 3ASistemi, oprema in komponente Tehnična opomba: Tehnična opomba: a.
  152. 3BOprema za preskušanje, pregledovanje in proizvodnjo
  153. 1. a.
  154. 2. a.
  155. 3CMateriali a.
  156. 3DProgramska oprema Tehnična opomba:
  157. 3DProgramska oprema a.
  158. 3ETehnologija Tehnična opomba:
  159. 3ETehnologija
  160. SKUPINA 4 RAČUNALNIKI
  161. 4ASistemi, oprema in komponente
  162. 4BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
  163. 4DProgramska oprema
  164. 4ETehnologija
  165. Tehnična opomba o sestavljeni teoretični zmogljivosti (CTP) Okrajšave, uporabljene v tej tehnični opombi
  166. TEHNIČNA OPOMBA O (CTP)
  167. TEHNIČNA OPOMBA O KORIGIRANII NAJVEČJI ZMOGLJIVOSTI (APP)
  168. SKUPINA 5 TELEKOMUNIKACIJE IN INFORMACIJSKA VARNOST
  169. DEL 1 TELEKOMUNIKACIJE
  170. 5A1Sistemi, oprema in komponente Tehnična opomba:
  171. 5A1Sistemi, oprema in komponente
  172. 5A001a.
  173. 1. a.
  174. 2. a.
  175. 3. a.
  176. 4. a.
  177. 5. a.
  178. 6. Tehnični opombi:
  179. 1. Tehnična opomba:
  180. 2. Opomba: NAPOTILO 1: NAPOTILO 2:
  181. 5B1Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
  182. 1. Tehnična opomba:
  183. 2. a.
  184. 5D1Programska oprema
  185. 1. Tehnična opomba:
  186. 2. a.
  187. 5E1Tehnologija
  188. 1. Tehnična opomba:
  189. 2. a.
  190. 4. a.
  191. DEL 2 Opomba 3: Tehnična opomba: INFORMACIJSKA VARNOST Opomba o kriptografiji
  192. a.
  193. b.
  194. c.
  195. d.
  196. 5A2Sistemi, oprema in komponente 5A002a.
  197. 1. Tehnične opombe:
  198. 6. a.
  199. 9. Tehnična opomba:
  200. 2. a.
  201. 5B2Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
  202. 5B002a.
  203. 5D2Programska oprema
  204. 5E2Tehnologija
  205. SKUPINA 6 SENZORJI IN LASERJI
  206. 6ASistemi, oprema in komponente a.
  207. 1. a.

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba (ES) št. 1334/2000 zahteva, da je blago z dvojno rabo (vključno s programsko opremo in tehnologijo) predmet učinkovitega nadzora pri izvozu iz Skupnosti.

(2) Da bi države članice in Skupnost lahko izpolnjevale svoje mednarodne obveznosti, Priloga I k navedeni uredbi določa skupni seznam blaga in tehnologije z dvojno rabo iz člena 3 navedene uredbe, ki izvaja mednarodno dogovorjene ukrepe nadzora v zvezi z dvojno rabo, vključno z Wassenaarskim sporazumom, Režimom kontrole raketne tehnologije (MTCR), Skupino držav dobaviteljic jedrskega blaga (NSG), Avstralsko skupino in Konvencijo o kemičnem orožju (CWC).

(3) Člen 11 Uredbe (ES) št. 1334/2000 predvideva, da se Priloga I in Priloga IV uskladita z obveznostmi in zavezami ter z vsako njihovo spremembo, ki jih je v zvezi s tem sprejela posamezna država članica s pristopom k mednarodnim režimom o neširjenju orožja in k dogovorom o nadzoru izvoza, ali pa z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb.

(4) Prilogo I k navedeni uredbi bi bilo treba spremeniti zaradi upoštevanja sprememb, ki so bile sprejete v okviru Wassenaarskega sporazuma, Avstralske skupine, MTCR in NSG na podlagi sprememb, uvedenih z Uredbo (ES) št. 1504/2004.

(5) Da bi bila za organe nadzora izvoza in gospodarske subjekte uporaba lažja, bi bilo treba objaviti posodobljeno in prečiščeno različico prilog k navedeni uredbi.

(6) Uredbo (ES) št. 1334/2000 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1 Priloge k Uredbi (ES) št. 1334/2000 se nadomestijo z besedilom v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2 Ta uredba začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, 27. februarja 2006 Za Svet Predsednica U. Plassnik

ANNEX

PRILOGA

PRILOGA I SEZNAM BLAGA IN TEHNOLOGIJE Z DVOJNO RABO (iz člena 3 Uredbe (ES) št. 1334/2000)

SPLOŠNE OPOMBE K PRILOGI I 1.2.3.

Za kotrolo blaga, ki je izdelano ali prirejeno za vojaško rabo, glej ustrezni seznam oziroma sezname za kontrolo vojaškega blaga, ki jih vodijo posamezne države članice. Sklicevanja v tej prilogi z navedbo GLEJ TUDI KONTROLA VOJAŠKEGA BLAGA se nanašajo prav na te sezname. Predmet kontrole iz te priloge ne sme biti izvožen v obliki nekontroliranega blaga (vključno s postroji), ki vsebuje eno ali več kontroliranih komponent, kadar je kontrolirana komponenta oziroma kadar so nadzorovane komponente osnovni elementi tega blaga in jo oziroma jih je mogoče fizično odstraniti in porabiti za druge namene. NAPOTILO: Pri presojanju, ali naj se kontrolirana komponenta oziroma komponente obravnavajo kot osnovni element, je treba upoštevati dejavnike količine, vrednosti, potrebnega tehnološkega vložka in druge posebne okoliščine, ki lahko določijo, da so ena ali več kontroliranih komponent osnovni element blaga, ki se pošilja. Blago, navedeno v tej prilogi, se nanaša tako na novo kot na rabljeno blago.

OPOMBA O JEDRSKI TEHNOLOGIJI (NTN Nuclear Technology Note) (Upoštevati v povezavi z oddelkom E Skupine 0)

Tehnologija, ki je v neposredni povezavi z blagom iz Skupine 0, je predmet kontrole v skladu z določbami Skupine 0. Tehnologija za razvoj, proizvodnjo ali uporabo kontroliranega blaga ostane pod kontrolo, tudi če jo je mogoče uporabljati za nekontrolirano blago. Odobritev izvoza blaga pomeni tudi dovoljenje, da se istemu končnemu uporabniku izvozi tudi najmanj tolikotehnologije, kolikor jo je potrebne za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje in popravilo blaga. Kontrola nad prenosom tehnologije ne velja za splošno znane podatke oziroma za temeljne znanstvene raziskave.

SPLOŠNA OPOMBA O TEHNOLOGIJI (GTN General Technology Note) (Upoštevati v povezavi z oddelkom E skupin 1 do 9)

Izvoz tehnologije, ki je potrebna zarazvoj, proizvodnjo ali za uporabo blaga pod kontrolo iz skupin 1 do 9, se kontrolira v skladu z določbami skupin 1 do 9. Tehnologija, potrebna za razvoj, proizvodnjo ali uporabo blaga pod kontrolo, ostane pod kontrolo, tudi če jo je mogoče uporabiti za nekontrolirano blago. Kontrola se ne nanaša na minimum tehnologije, potrebne za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) in popravilo blaga, ki ni predmet kontrole ali katerega izvoz je bil dovoljen. NAPOTILO: To ne odvezuje tehnologije, prikazane v točkah 1E002.e, 1E002.f, 8E002.a in 8E002.b. Kontrola nad prenosom tehnologije ne velja za splošno znanev splošni rabi, za temeljne znanstvene raziskave oziroma za najnujnejše minimalne podatke, potrebne za prijavo patenta.

SPLOŠNA OPOMBA O PROGRAMSKI OPREMI (GSN General Software Note) (Ta opomba ima prednost pred katerimkoli kontrolo v oddelku D skupin 0 do 9)

Blago iz skupin 0 do 9 tega seznama ni predmet kontrole, če gre za programsko opremo, ki je bodisi:

a.

splošno dostopna javnosti, ker: NAPOTILO: Točka a. Splošne opombe o programski opremi ne velja zaprogramsko opremo iz Skupine 5 – del 2 (Informacijska varnost).

1. se brez omejitev prodaja iz zaloge na prodajnih mestih za prodajo na drobno prek:

1. a.

proste prodaje;

b.

prodaje po pošti;

c.

elektronske prodaje; ali

d.

telefonske prodaje; in

2. je namenjena za vgradnjo brez nadaljnje pomoči dobavitelja; ali

b.

je splošno znana.

UREDNIŠKA PRAKSA

V skladu s pravili iz odstavka 101 na strani 86 Medinstitucionalnih pravil o objavah (izdaja 1997) se za besedila v angleščini, objavljena v Uradnem listu Evropskih Skupnosti:

vejica uporablja za ločevanje celih števil od decimalnih števil,

cela števila podajajo v sklopih treh števk, pri čemer je vsak sklop razmejen od drugega s presledkom.

OPREDELITVE POJMOV, UPORABLJENIH V TEJ PRILOGI

Opredelitve pojmov med enojnimi navednicami so prikazane v Tehnični opombi za vsak zadevni predmet. Opredelitve pojmov med dvojnimi navednicami so naslednje: NAPOTILO: Sklici na skupine so prikazani v oklepajih za opredeljenim predmetom.

Točnost (2 6), ki se navadno meri s pojmi netočnosti, pomeni največje pozitivno ali negativno odstopanje določene vrednosti od pričakovane standardne ali dejanske vrednosti.

Aktivni sistemi za krmarjenje leta (7) so sistemi, katerih naloga je preprečiti neželeno gibanje zrakoplova, projektila ali strukturne obremenitve preko avtonomne obdelave izhodnih podatkov večvrstnih senzorjev in posledičnega zagotavljanja potrebnih preventivnih ukazov za izvajanje avtomatičnega krmiljenja.

Aktivna pika (6 8) je najmanjši (posamezni) element polprevodniškega niza, ki ima, fotoelektrično prenosno funkcijo, kadar je izpostavljen svetlobnemu (elektromagnetnemu) sevanju.

Prilagojeno za uporabo v vojni (1) pomeni vse spremembe ali izločanja (kakor so spremembe čistosti, časa uporabnosti, kužnosti, lastnosti širjenja ali odpornost proti UV sevanju), ki so zasnovani za povečanje učinkovitosti pri povzročanju smrtnih primerov med ljudmi in živalmi, škode na opremi ali pridelkih oziroma v okolju.

Zrakoplov (1 7 9) pomeni letečo napravo s fiksnimi krili, z gibljivimi krili, z rotacijskimi krili (helikopter), z nagibnim rotorjem ali nagibnimi krili. NAPOTILO: Glej tudi civilne zrakoplove.

Z vsemi razpoložljivimi kompenzacijami (2) pomeni, vse mogoče ukrepe, ki so na voljo proizvajalcu za zmanjšanje vseh sistemskih napak pri pozicioniranju določenega modela obdelovalnega orodja.

Dodeljeno po ITU (3 5) pomeni dodelitev frekvenčnih pasov v skladu z zadnjo izdajo ITU Pravilnika o radiokomunikacijah za primarne, dovoljene in sekundarne radijske službe. NAPOTILO: Dodatne in alternativne dodelitve niso vključene.

Kotni pogrešek (2) pomeni največjo razliko med kotnim položajem in dejanskim točno izmerjenim kotnim položajem, potem ko se pritrdilni okvir obdelovanca premakne iz začetnega položaja (gl. VDI/VDE 2617, Osnutek: Vrtljive mize koordinatnih merilnih strojev).

Asimetrični algoritem (5) je kriptografski algoritem, ki uporablja različne matematične ključe za šifriranje (enkripcijo) in dešifriranje (dekripcijo). NAPOTILO: Splošna raba asimetričnih algoritmov je ključno upravljanje.

Avtomatsko sledenje cilju (6) pomeni tehniko obdelave, ki samodejno (avtomatično) ugotavlja in v realnem času zagotavlja ekstrapolirano izhodno vrednost najverjetnejšega položaja cilja.

Propagacijska zakasnitev osnovnih vrat (3) pomeni vrednost zakasnitve propagacije, kakršno imajo osnovna vrata monolitnega integriranega vezja. Za določeno družinomonolitnih integriranih vezij se lahko navaja kot propagacijska zakasnitev na tipična vrata dane družine ali kot tipična zakasnitev na vrata dane družine. NAPOTILO 1:Propagacijske zakasnitve osnovnih vrat se ne sme zamenjevati z vhodno/izhodno zakasnitvijo kompleksnega monolitnega integriranega vezja. NAPOTILO 2:Družino tvorijo vsa integrirana vezja, za katera veljajo, razen njihovih funkcij, naslednje proizvodne metodologije in specifikacije:

pt_11 a.

skupna arhitektura programske in strojne opreme;

b.

skupna tehnologija zasnove in procesiranja; in

c.

skupne osnovne značilnosti.

Temeljne znanstvene raziskave (GTN, NTN) pomenijo eksperimentalno ali teoretično delo, ki se opravlja predvsem zaradi pridobivanja novih spoznanj o temeljnih principih, pojavov ali dejstev, ki se dajo opazovati, in ni prvenstveno usmerjeno v specifičen praktičen namen ali cilj.

Prosti tek (merilnika pospeška) (7) je izhodni podatek merilnika pospeška, kadar merjenega pospeška ni.

Aksialno opletanje (2) pomeni aksialni premik pri enem obratu delovnega vretena, izmerjen pravokotno na čelno stran vretena v bližini oboda čelne strani (sklic: ISO 230/1 1986, odstavek 5.63).

Predoblike ogljikovih vlaken (1) so urejene oblike neprevlečenih ali prevlečenih ogljikovih vlaken, ki tvorijo okvirni del pred vstavitvijo matrik, da nastane kompozit.

CE je ekvivalent izračunskemu elementu.

CEP (krog enake verjetnosti) (7) je merilo točnosti; pomeni krog s polmerom in središčem v cilju, na določeni razdalji, v katerega zadeva 50 % koristnega signala.

Kemični laser (6) je laser, v katerem se za vzbujanje snovi uporablja energija, sproščena pri kemični reakciji.

Mešanica kemikalij (1) pomeni trd, tekoč ali plinast proizvod, sestavljen iz dveh ali več komponent, ki pod pogoji, v katerih se mešanica hrani, med seboj ne reagirajo.

Cirkulacijsko krmiljeni protivrtilni ali cirkulacijsko krmiljeni sistemi za vodenje smeri (7) so sistemi, ki izkoriščajo tok zraka prek aerodinamičnih površin za povečanje ali krmiljenja sil, ki jih generirajo te površine.

Civilni zrakoplov (1 7 9) so zrakoplovi, z oznakami navedena v seznamih certifikatov letalnosti, ki jih objavljajo civilne letalske oblasti zaradi izvajanja komercialnega civilnega zračnega prevoza na notranjih in zunanjih letalskih progah ali zaradi legalizacije njihove uporabe za civilno, zasebno ali poslovno rabo. NAPOTILO: Glej tudi zrakoplov.

Mešano vlakno (1) pomeni prepletanje filamentov termoplastičnih vlaken in ojačitvenih vlaken, da se proizvede ojačitvena vlaknena mešanica matriks.

Kominucija (1) je postopek redukcije materiala na delce z drobljenjem ali mletjem.

Signalizacija po skupnem kanalu (5) je način signaliziranja med centralama, pri katerem en sam kanal prek označenih sporočil prenaša signalizacijske informacije glede števila vodov/priključkov ali klicev in drugih informacij, npr. informacij za upravljanje omrežja.

Krmilnik komunikacijskega kanala (4) je fizični vmesnik, ki krmili tok sinhronih ali asinhronih digitalnih informacij. To je naprava, ki jo je mogoče vgraditi v računalnik ali telekomunikacijsko opremo za zagotovitev komunikacijskega dostopa.

Kompozit (1 2 6 8 9) pomeni matriko in dodatno ali dodatne faze iz delcev, laskov, vlaken ali katerekoli njihove kombinacije, namenjene za specifičen namen ali namene.

Kompozitna teoretična zmogljivost (CTP) (3 4) pomeni merilo za zmogljivost računanja, podano z milijoni teoretičnih operacij na sekundo, (Mtops), izračunano z uporabo agregacije izračunskih elementov (CE). NAPOTILO: Glej Skupino 4, Tehnična opomba.

Sestavljena rotacijska miza (2) je miza, ki omogoča vrtenje in nagibanje obdelovanca okoli dveh nevzporednih osi, ki ju je mogoče simultano koordinirati za vodenje po konturni.

Izračunski element (CE) (4) je najmanjša izračunska enota, ki še daje aritmetični ali logični rezultat.

Vodenje po konturi (2) sestoji iz dveh ali več numerično krmiljenih pogonov, delujočih v skladu z navodili, ki določajo naslednji želeni položaj in želene hitrosti podajanja v tem položaju. Te hitrosti podajanja se spreminjajo v medsebojni odvisnosti tako, da generirajo želeno konturo (sklic ISO/DIS 2806-1980).

Kritična temperatura (1 3 6) (včasih navedena tudi kot temperatura prehoda) določene superprevodne snovi je temperatura, pri kateri ta snov izgubi vso upornost za pretok enosmernega električnega toka.

Kriptografija (5) je disciplina načel, sredstev in metod preoblikovanja podatkov za zakrivanje vsebine te informacije, zaščito pred njenim nezaznavnim spreminjanjem te ali pred njeno nepooblaščeno rabo. Kriptografija se omejuje na preoblikovanje informacij z uporabo enega ali več tajnih parametrov (tj. kriptospremenljivk) ali vgrajenega ključa. NAPOTILO:Tajni parameter: konstanta ali ključ, ki ni znan drugim oziroma je znan le znotraj skupine.

CTP je ekvivalent kompozitne teoretične zmogljivosti.

Sistemi navigacije na podlagi podatkovnih baz (DBRN) (7) so sistemi, ki za zagotavljanje točnih navigacijskih podatkov v dinamičnih pogojih uporabljajo različne vire predhodno izmerjenih in integriranih geokartografskih podatkov. Podatkovni viri obsegajo izobatne (batimetrične; globinske) zemljevide, zvezdne karte, gravitacijske zemljevide, magnetne zemljevide ali digitalne tridimenzionalne (3D; reliefne) zemljevide površja.

Deformirljiva zrcala (6) (znana tudi kot prilagodljiva optična zrcala) so pomenijo zrcala, ki imajo:

pt_35 a.

enojno celovito optično odbojno ploskev, ki se dinamično deformira prek posamičnih vrtilnih momentov ali sil, da kompenzira popačenja optičnega vala, ki vpada na zrcalo; ali

b.

več optičnih odbojnih elementov, ki jih lahko vrtilni momenti ali sile posamično in dinamično premeščajo po površini, in tako kompenzirajo popačenja optičnega vala, ki vpada na zrcalo.

Osiromašeni uran (0) je uran, z zmanjšano koncentracijo urana 235 pod vrednost njegove naravne koncentracije.

Razvoj (GTN, NTN, povsod) se nanaša na vse faze pred serijsko proizvodnjo, kakor so: snovanje, raziskovanje zasnov, analiza zasnov, koncepti zasnov, sestava in preskušanje prototipov, sheme pilotske proizvodnje, podatki o zasnovi, proces preoblikovanja podatkov o zasnovi v proizvod, zasnova konfiguracije, zasnova integriranja, razpored/postavitev/izgled.

Difuzijsko spajanje (1 2 9) je hladna molekularna združitev najmanj dveh ločenih kovin v en kos s trdnostjo spoja, ki je enaka trdnosti najšibkejšega materiala.

Digitalni računalnik (4 5) je naprava, ki lahko s pomočjo ene ali več diskretnih spremenljivk: NAPOTILO: Spremembe shranjene ukazne sekvence vključujejo zamenjavo bralnih (stalnih) pomnilnikov, vendar ne tudi fizične menjave ožičenja ali medsebojnih povezav.

pt_39 a.

sprejema podatke;

b.

shranjuje podatke ali ukaze v bralnih (stalnih) ali spremenljivih (vpisljivih) pomnilnikih;

c.

obdeluje podatke s pomočjo shranjene ukazne sekvence, ki je spremenljiva; in

d.

zagotavlja izhodne podatke.

Digitna prenosna hitrost je skupna bitna hitrost informacije, ki se neposredno prenaša na katerokoli vrsto medija. NAPOTILO: Glej tudi skupna digitna prenosna hitrost.

Neposredno hidravlično stiskanje (2) je postopek deformiranja z uporabo gibkega mehurja, napolnjenega s fluidom, ki deluje neposredno na obdelovanca.

Stopnja zdrsa z delovne točke (žiroskopi) (7) je časovna stopnja izhodnega odklona od želenega izhoda. Sestoji iz naključnih in sistemskih komponent in se izraža kot ekvivalent vhodnemu kotnemu zamiku na časovno enoto ob upoštevanju inertnega prostora.

Dinamično adaptivno usmerjanje (5) pomeni avtomatično preusmerjanje prometa na podlagi zaznave in analize tekočih dejanskih omrežnih pogojev. NAPOTILO: Tovrstne odločitve ne vključujejo usmerjanja na podlagi vnaprej določenih informacij.

Dinamični analizatorji signalov (3) so analizatorji signalov, ki uporabljajo tehnike digitalnega vzorčenja in preoblikovanja za tvorbo Fourierevega spektralnega prikaza dane valovne oblike, vključno z informacijami o amplitudi in fazi. NAPOTILO: Glej tudi signalni analizatorji.

Efektivni gram (0 1) posebno cepljivi materiali pomeni:

pt_45 a.

pri plutonijevih izotopih in uranu 233 maso izotopa v gramih;

b.

pri uranu, obogatenem za 1 odstotek ali več z izotopom urana 235 maso elementa v gramih, pomnoženo s kvadratom njegove bogatitve, izraženo kot decimalni masni delež;

c.

pri uranu, obogatenem za manj kot 1 odstotek z izotopom urana 235 maso elementa v gramih, pomnoženo z 0,0001.

Elektronski sestav (2 3 4 5) pomeni več elektronskih komponent (tj. elementov vezja, diskretnih komponent, integriranih vezij itn.), ki so med seboj povezane, da izvajajo specifično funkcijo oziroma specifične funkcije in so kot celota zamenljive ter jih je mogoče razstaviti. NAPOTILO 1:Element vezja: posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kot na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn. NAPOTILO 2:Diskretna komponenta: ločeno pakirani element vezja z lastnimi zunanjimi povezavami.

Elektronsko krmiljen fazni antenski niz (5 6) je antena, ki oblikuje žarek prek faznega sklapljanja tako, da smer žarka krmilijo kompleksni koeficienti vzbujanja sevalnih elementov in da se lahko smer tega žarka s pomočjo električnega signala spreminja po azimutu ali elevaciji ali po obeh, pri oddajanju in sprejemanju.

Končne enote(2) vključujejo prijemala, aktivne orodne enote in vsa druga orodja, pritrjena na osnovno ploščo na koncu roke robotskega manipulatorja. NAPOTILO:Aktivna orodna enota je naprava, ki pri delu z obdelovancem uporablja prenos gibalne sile, procesno energijo ali otip.

Ekvivalentna gostota (6) je masa optičnega elementa na enoto optične površine, projiciranega na optično ploskev.

Ekspertni sistemi (7) so sistemi, ki dajejo rezultate z uporabo pravil za podatke, ki so shranjeni neodvisno od programa in ki lahko:

pt_50 a.

avtomatično (samodejno) spremenijo izvorno kodo, ki jo predloži uporabnik;

b.

zagotavljajo znanje o vrsti problemov v skoraj naravni govorici; ali

c.

pridobivajo znanje, potrebno za njihov razvoj (simbolni trening/usposabljanje).

FADEC – full authority digital engine control) je ekvivalent za popolno digitalno krmiljenje motorja.

Toleriranje okvar (znosnost za okvare) (4) je zmožnost računalniškega sistema, da po vsakem motenem delovanju katerekoli komponente strojne ali programske opreme deluje še naprej brez človekovega posega, in to na dani storitveni ravni, ki zagotavlja: nadaljevanje obratovanja, celovitost (integriteto) podatkov in oživitev funkcije v danem času.

Vlakneni ali nitasti materiali (0 1 2 8) so:

pt_53 a.

monofilamenta preja;

b.

preja in predpreja;

c.

trakovi, izdelki iz naključno orientiranih vlaken in vrvice;

d.

sekanci, predivo in prevleke iz vlaknovin;

e.

monokristalni ali polikristalni vlaknati kristali katerekoli dolžine;

f.

pulpa iz aromatskih poliamidov;

Integrirano vezje na filmu (3) pomeni niz elementov vezja in njihovih kovinskih medsebojnih povezav, narejenih z depozicijo debele ali tanke plasti na izolirno podlago. NAPOTILO:Element vezja je posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kot je na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn.

Fiksen – (nespremenljiv) (5) pomeni, da kodirni ali kompresivni algoritem ne more sprejeti parametrov od zunaj (npr. kriptografskih ali ključnih spremenljivk) in ga uporabnik ne more spremeniti.

Niz optičnih senzorjev za krmarjenje leta (7) je omrežje razpostavljenih optičnih senzorjev, ki z laserskim žarki zagotavlja realnočasovne podatke kontrole letenja za potrebe njihove obdelave na krovu.

Optimizacija poti leta (7) je postopek minimiziranja odklonov od želene štiridimenzionalne (prostor in čas) trajektorije (krivulje leta), ki temelji na maksimiranju zmogljivosti ali učinkovitosti naloge misije.

Žariščnoravninski detektorski nizi (6) so linearne ali dvodimenzionalne ravninske plasti ali kombinacija ravninskih plasti posamičnih detektorskih elementov, ki delujejo na žariščni ravni, z elektroniko ali brez elektronike za branje podatkov. NAPOTILO: Ta opredelitev ne vključuje plastne razporeditve posamičnih detektorskih elementov ali poljubnih detektorjev z dvema, tremi ali štirimi elementi, če ne delujejo po načelu časovne zakasnitve in integracije.

Delna pasovna širina (3) pomeni trenutno pasovno širino, deljeno s središčno frekvenco, izraženo v odstotkih.

Frekvenčni skoki (5) pomenijo obliko razpršenega spektra, kjer se oddajna frekvenca posameznega komunikacijskega kanala spreminja z naključnim ali psevdonaključnim zaporedjem diskretnih korakov.

Čas preklopa frekvence (3 5) je maksimalni čas (tj. zakasnitev), ki ga porabi signal za preklop z ene izbrane izhodne frekvence na drugo izbrano izhodno frekvenco, da se doseže:

pt_61 a.

frekvenca znotraj 100 Hz končne frekvence; ali

b.

izhodna raven znotraj 1 dB končne izhodne ravni.

Frekvenčni sintezator (3) pomeni vsako vrsto frekvenčnega vira ali signalnega generatorja, ne glede na uporabljeno tehniko, ki proizvaja več simultanih ali alternativnih izhodnih frekvenc na enem ali več izhodih, krmiljenih, izvedenih ali urejenih iz manjšega števila standardnih (ali osnovnih) frekvenc.

Popolno digitalno krmiljenje motorja (FADEC) (7 9) je elektronski krmilni sistem za plinske turbine ali za stroje s kombiniranim ciklom, ki uporablja digitalni računalnik za krmiljenje spremenljivk, potrebnih, za regulacijo potisne ali osne moči v celotnem obratovalnem območju stroja od začetka merjenja pretoka do zaprtja dovoda goriva.

Plinska atomizacija (1) je postopek redukcije toka staljene kovinske zlitine na drobce premera 500 mikrometrov ali manj z uporabo curka plina pod visokim tlakom.

Geografsko razpršen (6) pomeni, da so vse lokacije med seboj oddaljene več kot 1.500 m v vseh smereh. Za mobilna zaznavala (senzorje) se vedno šteje, da so geografsko razpršena.

Krmilni sistem (7) je sistem, ki združuje postopek merjenja in izračunavanja položaja in hitrosti vozila (tj. navigacije) s sistemom izračunavanja in pošiljanja ukazov sistemom kontrole letenja vozila s ciljem, da se popravi pot leta.

Vroče izostatično zgoščevanje (2) je postopek izpostavljanja odlitka pritisku pri temperaturah nad 375 K (102 °C) v zaprti kletki z uporabo različnih medijev (plina, tekočine, trdnih delcev itn.) za vzpostavitev enake sile v vseh smereh, da bi s tem zmanjšali poroznost v odlitku.

Hibridni računalnik (4) pomeni oprema, ki lahko:

pt_68 a.

sprejema podatke;

b.

obdeluje podatke v analogni, in digitalni obliki; in

c.

zagotavlja izhodne podatke.

Hibridno integrirano vezje (3) pomeni vsako kombinacijo integriranega vezja oziroma vezij ali integriranega vezja in elementov vezja ali diskretnih komponent, ki v medsebojni povezavi opravlja določeno funkcije ali določene funkcije in ima vse naslednje značilnosti: NAPOTILO 1:Element vezja: posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kot na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn. NAPOTILO 2:Diskretna komponenta: ločeno zaprt (zalit) element vezja z lastnimi zunanjimi priključki.

pt_69 a.

ima najmanj eno nezaprto napravo;

b.

ima elemente, ki so medsebojno povezani z uporabo tipičnih metod proizvodnje integriranih vezij (IC);

c.

je zamenljivo kot celota; in

d.

ga navadno ni mogoče razstaviti.

Izboljšava slike (4) pomeni obdelavo dospele slike-nosilke informacij z algoritmi, kakor so časovna kompresija, filtriranje, ekstrakcija, selekcija, korelacija, konvolucija ali preoblikovanje med področji (npr. hitra Fouriereva transformacija ali Walsheva transformacija). To ne vključuje algoritmov, ki uporabljajo samo linearno ali rotacijsko transformacijo ene same slike, kakor so prevod, izvleček posamičnih znamenj, zajetje slike ali napačna koloracija.

Imunotoksin (1) je izpeljanka enoceličnega monoklonalnega protitelesa in toksinaali podenote toksina, ki selektivno prizadene okužene celice.

Splošno znano (GTN, NTN, GSN) v smislu tega besedila pomeni tehnologijo ali programsko opremo, ki je dostopna brez kakršnihkoli omejitev njene nadaljnje distribucije (avtorske omejitve ne pomenijo, da ta tehnologija oziroma programska oprema ne bi bila splošno znana).

Informacijska varnost (4 5) pomeni vsa sredstva in funkcije, ki zagotavljajo dostopnost, zaupnost ali celovitost informacij ali komunikacij, razen sredstev in funkcij varovanja pred napačnim delovanjem. Sem sodi kriptografija, kriptoanaliza, zaščita pred odtekanjem podatkov in računalniška varnost. NAPOTILO:Kriptoanaliza: je analiza kriptografskega sistema ali njegovih vhodov in izhodov zaradi zakrivanja zaupnih spremenljivk ali občutljivih podatkov, vključno z odprtim besedilom.

Trenutna pasovna širina (3 5 7) je širina frekvenčnega pasu, kjer ostane izhodna moč konstantna znotraj 3 dB brez prilagajanja drugih operativnih parametrov.

Opravilno območje (6) je določeno nedvoumno prikazovalno območje radarja.

Izolacija (9) se nanaša na komponente raketnega motorja, to je ohišje, dulec, vstopne odprtine, zapirala ohišja, in vključuje vulkanizirani ali polvulkanizirani vezni material iz gume, v katerega je vložen izolacijski ali refrakcijski material. Lahko služi tudi kot blažilec napetosti.

Medsebojno povezani radarski senzorji (6) sta dva ali več radarskih senzorjev, ki so med seboj povezani, kadar si med seboj realnočasovno izmenjujejo podatke.

Notranja obloga (9) je primerna za povezovalni vmesnik med trdnim gorivom in ohišjem ali izolacijskim slojem. Navadno se po notranjih stenah ohišja naprši ali nanese disperzija ali refrakcija na podlagi tekočih polimerov ali pa izolirni material, npr. z ogljikom polnjeni HTPB ali drug polimer z dodanimi vulkanizatorji.

Lastni (intrinsični) magnetni gradiometer (6) je en sam, na gradient magnetnega polja občutljiv element s pripadajočo elektroniko, katerega izhodna vrednost je merilo gradienta magnetnega polja. NAPOTILO: Glej tudi magnetni gradiometer.

Izolirane žive kulture (1) vključujejo kulture živih mikroorganizmov v mirujočem stanju in v suhih preparatih.

Izostatična stiskalnica (2) je naprava, ki deluje na obdelovanca ali material v zaprtih kletkah s pritiskom prek različnih medijev (plina, tekočine, trdnih delcev itn.), s čimer vzpostavlja enak pritisk v vseh smereh na obdelovanca ali material.

Laser (0 2 3 5 6 7 8 9) je sklop komponent, ki proizvajo prostorsko in časovno koherentno svetlobo, ojačeno z vzbujanim oddajanjem sevanja. NAPOTILO: Glej tudi:

Kemični laser;

Laser s preklopom Q;

Visokozmogljivi laser;

Transferni laser.

Vozila lažja od zraka (9) pomeni balone in zrakoplove, ki potrebujejo za vzlet vroč zrak ali druge pline, lažje od zraka, npr. helij ali vodik.

Linearnost (2) (navadno merjena kot nelinearnost) pomeni maksimalni pozitivni ali negativni odklon od dejanskih značilnosti (povprečja odbirkov navzgor in navzdol) od ravne črte, ki je pozicionirana tako, da izravnala in minimizirala maksimalne odklone.

Lokalno omrežje (4) je podatkovni komunikacijski sistem, ki: NAPOTILO:Podatkovna naprava je oprema, sposobna oddajati ali sprejemati sekvence digitalnih informacij.

pt_85 a.

omogoča neposredno medsebojno komuniciranje med poljubnim številom neodvisnih podatkovnih naprav; in

b.

je omejen na zmerno veliko geografsko območje (npr. upravna zgradba, obrat, kampus, skladišče).

Magnetni gradiometri (6) so instrumenti za odkrivanje magnetnih sprememb v prostoru zaradi virov zunaj instrumenta. Sestoje iz več magnetometrov in pripadajoče elektronike, katerih izhodne vrednosti so merilo magnetnega poljskega gradienta. NAPOTILO: Glej tudi lastni magnetni gradiometer.

Magnetometri (6) so instrumenti za odkrivanje magnetnega polja, povzročenega zaradi vira zunaj instrumenta. Sestoje iz enega samega elementa, občutljivega na magnetno polje in pripadajoče elektronike, katerega izhodna vrednost je merilo magnetnega polja.

Glavni pomnilnik (4) pomeni primarni pomnilnik podatkov ali ukazov, do katerih ima centralna procesna enota hitri dostop. Sestoji iz notranjega pomnilnika digitalnega računalnika in vsake njegove hierarhične razširitve, kot je na primer predpomnilnik ali razširjeni pomnilnik z nesekvenčnim dostopom.

Materiali, odporni proti koroziji z UF6 (0) so lahko baker, nerjavno jeklo, aluminij, aluminijev oksid, aluminijeve zlitine, nikelj ali zlitine, ki vsebujejo 60 utežnih odstotkov ali več niklja, in fluorirani ogljikovodikovi polimeri, odporni proti UF6, glede na način postopka ločevanja.

Matrika (1 2 8 9) je snovno polnilo, ki zapolnjuje prostor med delci, vlaknatimi kristali ali vlakni.

Merilna negotovost (2) je značilni parameter, ki določa, v katerem območju izhodne vrednosti je prava vrednost merljive spremenljivke s 95 % stopnjo zaupanja. Upošteva nepopravljene sistemske odklone, nepopravljeni mrtvi tek in naključne odklone (v zvezi z ISO 10360-2, ali VDI/VDE 2617).

Mehansko zlitje (1) pomeni postopek mešanja, ki poteka z mehanskim združevanjem, lomljenjem in ponovnim združevanjem elementov prahu in osnovne zlitine. Nekovinske delce je mogoče zlitini dodati z dodatkom ustreznega prahu.

Ekstrakcija iz taline (1) je postopek hitrega strjevanja in ekstrakcije zlitine v obliki traku z vstavitvijo kratkega kosa vrtečega se in ohlajenega bloka v kad s staljeno kovinsko zlitino. NAPOTILO:Hitro strjevanje: strjevanje staljenega materiala s hitrostjo ohlajevanja več kot 1000 K/s.

Predenje iz taline (1) je postopek hitrega strjevanja, tako da se prek vrtečega se in ohlajenega bloka usmeri curek staljene kovine, pri čemer nastane proizvod v obliki luskin, trakov ali palic. NAPOTILO:Hitro strjevanje: strjevanje staljenega materiala s hitrostjo ohlajevanja več kot 1000 K/s.

Mikroračunalniško mikrovezje (3) pomeni monolitno integrirano vezje ali vezje z več čipi, ki vsebuje aritmetično logično enoto (ALU), zmožno izvajati splošne ukaze iz notranjega pomnilnika glede podatkov, shranjenih v notranjem pomnilniku. NAPOTILO: Notranji pomnilnik je lahko povečan z zunanjim pomnilnikom.

Mikroprocesorsko mikrovezje (3) pomeni monolitno integrirano vezje ali veččipno vezje, ki vsebuje aritmetično logično enoto (ALU), zmožno izvajati serije splošnih ukazov iz zunanjega pomnilnika. NAPOTILO 1:Mikroprocesorsko mikrovezje navadno nima integralnega pomnilnika, dostopnega uporabniku, čeprav se lahko pomnilnik na čipu uporablja za izvajanje njegovih logičnih funkcij. NAPOTILO 2: Vključeni so tudi nizi čipov, namenjeni za skupno delovanje pri zagotavljanju funkcij mikroprocesorskega mikrovezja.

Mikroorganizmi (1 2) pomenijo bakterije, viruse, mikroplazme, rikecije, chlamydiae ali gobe, naravne, gojene ali modificirane, bodisi v obliki izoliranih živih kultur bodisi v obliki materiala, ki vsebuje žive kulture, namerno cepljene ali okužene s takšnimi kulturami.

Projektili (1 3 6 7 9) pomenijo kompletne raketne sisteme in letalske sisteme brez posadke, ki lahko nosijo najmanj 500 kg tovora in imajo doseg najmanj 300 km.

Monofilament (1) ali filament je najmanjši prirastek vlakna, katerega premer je navadno nekaj mikrometrov.

Monolitno integrirano vezje (3) je kombinacija pasivnih ali aktivnih elementov vezja ali obojega, ki: NAPOTILO:Element vezja je posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kakor je na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn.

pt_100 a.

so izdelani s postopki difuzije, implantacije ali depozicije v en ali na en sam kos polprevodniškega materiala, tako imenovani čip;

b.

jih je mogoče šteti za neločljivo sestavljene; in

c.

opravljajo funkcijo ali funkcije vezja.

Monospektralni slikovni senzorji (6) so sposobni pridobivati slikovne podatke iz posameznega spektralnega pasu.

Veččipno integrirano vezje (3) pomeni dve monočipni integrirani vezji ali več monolitnih integriranih vezij, bondiranih na skupno podlago.

Obdelava večpodatkovnega toka (4) pomeni mikroprogram ali tehniko arhitekture naprave, ki omogoča hkratno obdelavo dveh ali več podatkovnih zaporedij pod nadzorom enega ali več zaporedij ukazov, v smislu: NAPOTILO:Mikroprogram pomeni zaporedje osnovnih ukazov, shranjenih v posebnem pomnilniku, katerih izvajanje se začne z uvedbo njegovega referenčnega ukaza v ukazni register.

pt_103 a.

arhitektur za enoukazno obdelavo več podatkov (SIMD), kakor so na primer vektorski ali matrični procesorji;

b.

arhitektur za večkratno enoukazno obdelavo več podatkov (MSIMD);

c.

arhitektur za večukazno obdelavo več podatkov (MIMD), vključno s tistimi, ki so trdno sklopljene, tesno sklopljene ali ohlapno sklopljene; ali

d.

strukturiranih nizov procesnih elementov, vključno s sistoličnimi nizi.

Multispektralni slikovni senzorji (6) so sposobni simultanega ali zaporednega zbiranja slikovnih podatkov iz dveh ali več diskretnih spektralnih pasov. Senzorji, ki imajo več kot 20 diskretnih spektralnih pasov, se včasih imenujejo hiperspektralni senzorji.

Naravni uran (0) pomeni uran, vsebujoč mešanice izotopov, ki se pojavljajo v naravi.

Krmilnik za dostop do omrežja (4) pomeni fizični vmesnik do omrežja s porazdeljeno komutacijo. Uporablja skupni medij, ki deluje ves čas z isto hitrostjo digitalnega prenosa in pri tem za prenos uporablja presojo (tj. med znakom ali nosilcem). Neodvisno od vseh drugih izbira pakete podatkov ali skupine podatkov (tj. IEEE 802), naslovljene nanj. To je naprava, ki jo je mogoče vgraditi v računalnik ali telekomunikacijsko opremo za pridobitev komunikacijskega dostopa.

Nevronski računalnik (4) je računalniška naprava, namenjena ali oblikovana za oponašanje nevronov ali skupine nevronov, to je računalniška naprava, ki ji strojna oprema daje sposobnost modulacije teže in števila medpovezav in številnih računalniških komponent na podlagi poprejšnjih podatkov.

Šumni nivo (6) pomeni električni signal, prikazan z izrazi moči spektralne gostote. Razmerje šumnega nivoja je izraženo z razmerjem med temenskima vrednostma z enačbo S2pp = 8No(f2-f1), pri čemer je Spp medtemenska vrednost signala (npr. nanotesla), No je moč spektralne gostote (npr. (nanotesla)2/Hz), (f2-f1) pa določa zadevno pasovno širino.

Jedrski reaktor (0) pomeni predmete znotraj reaktorske posode ali neposredno pritrjene na reaktorsko posodo, naprave, ki nadzirajo moč v reaktorski sredici, in komponente, ki navadno vsebujejo primarno hladilo sredice reaktorja, hladilo nadzorujejo ali prihajajo v neposredni stik z njim.

Numerično krmiljenje (2) pomeni avtomatično krmiljenje postopka, ki ga izvaja naprava, tako da uporabi numerične podatke, navadno vnesene med postopkom (v zvezi z ISO 2382).

Objektni kod (9) pomeni strojno izvedljivo obliko primernega izraza za en proces ali več procesov (izvorna koda (izvorni jezik)), ki jo je pretvoril programirni sistem.

Optično ojačenje (5) v optičnih komunikacijah je tehnika ojačevanja, ki ojačuje optične signale, proizvedene v različnih optičnih virih, brez pretvorbe v električne signale, to je z uporabo polprevodniških optičnih ojačevalnikov ali ojačevalnikov luminescenčnih optičnih vlaken.

Optični računalnik (4) pomeni računalnik, namenjen ali izdelan za izrabo svetlobe pri predstavitvi podatkov, katerega računalniški logični elementi temeljijo na neposredno sklopljenih optičnih napravah.

Optično integrirano vezje (3) je monolitno integrirano vezje ali hibridno integrirano vezje, ki vsebuje enega ali več delov, izdelanih tako, da delujejo kot svetlobni senzorji ali svetlobni oddajniki ali pa opravljajo optično ali elektrooptično funkcijo oziroma funkcije.

Optična komutacija (5) pomeni usmerjanje ali preklapljanje signalov v optični obliki brez pretvorbe v električne signale.

Celotna tokovna gostota (3) pomeni skupno število amperskih ovojev v tuljavi (tj. vsoto števila ovojev, pomnoženo z maksimalnim tokom v vsakem ovoju), deljeno s skupnim prerezom tuljave (vključno s superprevodniškimi filamenti, kovinsko matrico, v kateri so superprevodniški filamenti, zalivnim materialom, hladilnimi kanali itn.).

Sodelujoča država (7 9) je država članica Wassenaarskega sporazuma. (Glej www.wassenaar.org)

Maksimalna moč (6) je energija na en impulz v joulih, deljena s trajanjem impulza v sekundah.

Personalizirana pametna kartica (5) je pametna kartica z mikrovezjem, ki je programirano za posebno aplikacijo in ga uporabnik ne more reprogramirati za druge aplikacije.

Upravljanje moči (7) pomeni spremembo posredovane moči višinomerovega signala, tako da je prejeta moč na višini zrakoplova vedno na minimumu, potrebnem za določanje višine.

Tlačni pretvorniki (2) so naprave, ki pretvarjajo vrednosti izmerjenega tlaka v električne signale.

Poprej ločen (0 1) se navezuje na uporabo kateregakoli postopka, katerega namen je povečati koncentracijo nadzorovanega izotopa.

Primarno krmarjenje letenja (7) so krmilne enote za stabilizacijo ali manevriranje zrakoplova, ki uporabljajo generatorje sile/momenta, to je aerodinamične krmilne površine ali vektorsko krmiljenje propulzivnega potiska.

Osnovni element (4), kakor se uporablja v Skupini 4, je osnovni element, če je njegova nadomestna vrednost več kot 35 % celotne vrednosti sistema, katerega element je. Vrednost elementa je cena, ki jo za element plača proizvajalec sistema ali sestavljavec sistema. Celotna vrednost je normalna mednarodna prodajna cena, ki velja za nepovezane stranke v kraju proizvodnje ali integracije dobave.

Proizvodnja (GTN, NTN, povsod) pomeni vse proizvodne faze, kakor so: načrtovanje, proizvodni inženiring, izdelava, integracija, sestavljanje (montaža), nadzor, preskušanje, zagotavljanje kakovosti.

Proizvodna oprema (1 7 9) pomeni orodje, šablone, vpenjalne glave, vpenjalne osi stružnic, kalupe, matrike, pritrjevala, zlagalne mehanizme, preskušalno opremo, druge stroje in njihove komponente, vendar se omejuje na tiste, ki so posebej izdelani ali predelani za razvoj ali za eno ali več faz proizvodnje.

Proizvodne zmogljivosti (7 9) pomenijo opremo in posebej zanjo razvito programsko opremo, ki sta integrirani v instalacije za razvoj ali za eno ali več faz proizvodnje.

Program (2 6) je sosledje ukazov za izvedbo procesa, ki ima takšno obliko oziroma se lahko pretvori v takšno obliko, da ga lahko izvede računalnik.

Kompresija impulzov (6) je kodiranje in obdelava dolgega impulza radarskega signala v kratek impulz ob ohranitvi prednosti visoke impulzne energije.

Trajanje impulza (6) je trajanje laserskega impulza, merjeno po lestvici celotna dolžina in polovična jakost (Full Width Half Intensity (FWHI)).

Kvantna kriptografija (5) pomeni družino tehnik za vzpostavitev skupnega ključa za kriptografijo z merjenjem kvanto-mehanskih lastnosti fizičnega sistema (vključno s tistimi fizičnimi lastnostmi, ki jih izrecno urejajo kvantna optika, kvantna teorija polja ali kvantna elektrodinamika).

Laser s preklopom Q (6) je laser, v katerem se energija shrani v populacijski inverziji ali v optičnem resonatorju in nato odda v impulzu.

Agilnost radarske frekvence (6) pomeni vsako tehniko, ki po pseudo-naključnem zaporedju spreminja nosilno frekvenco pulzirajočega radarskega oddajnika med impulzi ali skupinami impulzov z vrednostjo, ki je enaka ali večja kakor pasovna širina impulza.

Radar z razpršenim spektrom (6) pomeni vsako modulacijsko tehniko razprševanja energije, ki izvira iz signala z razmeroma ozkim frekvenčnim pasom, prek veliko širšega frekvenčnega pasu z uporabo naključnega ali psevdo-naključnega kodiranja.

Realnočasovna pasovna širina (2 3) pri analizatorjih dinamičnih signalov je najširše frekvenčno območje, ki ga lahko analizator prikaže na prikazovalniku ali shrani v masovnem pomnilniku, ne da bi pri tem povzročil prekinitve analize vhodnih podatkov. Za analizatorje z več kot enim kanalom se za izračun uporabi konfiguracija kanalov, ki omogoča najširšo realnočasovno pasovno širino.

Realnočasovna obdelava (6 7) pomeni obdelavo podatkov z računalniškim sistemom, ki zagotavlja zahtevano raven storitve kot funkcijo razpoložljivih virov v okviru zagotovljenega odzivnega časa, ne glede na obremenitev sistema, kadar je stimuliran od zunaj.

Zahtevana (GTN 1-9), kot se uporablja v zvezi s tehnologijo ali programsko opremo, se nanaša samo na tisti delež tehnologije ali programske opreme, ki je posebej nujen za doseganje ali izboljšanje zmogljivosti, značilnosti ali funkcij, ki so predmet kontrole. Takšna zahtevanatehnologija ali programska oprema sta lahko porazdeljeni na različno blago.

Razločljivost (2) pomeni najmanjši inkrement merilne naprave; pri digitalnih instrumentih je to najmanj pomembni bit (v zvezi z ANSI B-89.1.12).

Robot (2 8) je manipulacijski mehanizem za stalne ali sporadične delovne operacije, ki lahko uporablja senzorje in ki: NAPOTILO: Gornja opredelitev ne zajema naslednjih naprav:

pt_139 a.

je večfunkcionalen;

b.

je sposoben nameščanja ali usmerjanja materiala, delov, orodij ali posebnih naprav z uporabo različnih gibov v tridimenzionalnem prostoru;

c.

vsebuje tri ali več servo naprav z zaprto ali odprto zanko, ki lahko vključujejo tudi koračne motorje; in

d.

ima uporabniku dostopno programirljivost z metodo pokažem-ponovi ali prek elektronskega računalnika, ki je lahko tudi programirljivi logični krmilnik, to je ne potrebuje mehanskih posegov.

1. manipulacijski mehanizmi, ki se krmilijo le ročno/prek teleoperaterja;

2. manipulacijski mehanizmi s stalnim zaporedjem gibov; to so avtomatsko gibajoče se naprave, delujejoče v skladu z mehansko določenimi programiranimi gibi. Program je mehansko omejen z vnaprej določenimi zaporami, kot so na primer zatiči ali naperki. Sosledje gibov in izbor poti ali kotov nista spremenljiva ali zamenljiva z mehanskimi, elektronskimi ali električnimi sredstvi;

3. manipulacijski mehanizmi z mehansko krmiljenim spremenljivim zaporedjem gibov; to so avtomatsko gibajoče se naprave, delujoče v skladu z mehansko določenimi programiranimi gibi. Program je mehansko omejen z določenimi, vendar nastavljivimi zaporami, kakor so na primer zatiči ali naperki. Zaporednje gibov in izbor poti ali kotov sta spremenljiva v okviru fiksiranega programskega vzorca. Spremembe ali modifikacije programskega vzorca (npr. menjave zatičev ali naperkov) na eni ali več oseh gibanja se izvajajo le prek mehanskih operacij;

4. manipulacijski mehanizmi s spremenljivim zaporedjem brez servokrmiljenja; to so avtomatsko gibajoče se naprave, delujoče v skladu z mehansko fiksiranimi programiranimi gibi. Program je spremenljiv, vendar si koraki sledijo le po binarnem signalu iz mehansko fiksiranih električnih binarnih naprav ali nastavljivih ustavitev;

5. skladalni žerjavi, opredeljeni kot kartezijski koordinatni manipulacijski sistemi, proizvedeni kot integralni del navpičnega sklopa skladiščnih košar in narejeni tako, da omogočajo dostop do vsebine teh košar ter za vstavljanje ali odnašanje te vsebine.

Rotacijska atomizacija (1) pomeni postopek redukcije curka ali bazena staljene kovine na drobce s premerom 500 mikrometrov ali manj z uporabo centrifugalne sile

Predpreja (1) je snop (navadno 12-120) približno vzporednih pramenov. NAPOTILO:Pramen je snop monofilamentov (navadno več kot 200), urejenih približno vzporedno.

Opletanje (2) (out-of-true running) pomeni radialni odmik med enim obratom glavne gredi, merjen na ravnini, pravokotni na os gredi v točki na zunanji ali notranji vrteči se površini, ki je predmet preskušanja (v zvezi z ISO 230/1 1986, odstavek 5.61).

Faktor lestvice (žirometra ali merilnika pospeška) (7) pomeni razmerje med izhodno in vhodno spremembo, ki je predmet meritve. Faktor lestvice se navadno ocenjuje kot nagib ravne črte, ki jo je mogoče potegniti po metodi najmanjših kvadratov vhodnih-izhodnih podatkov, dobljenih s cikličnim spreminjanjem vhodne vrednosti čez območje vhodnih podatkov.

Čas umirjanja (3) pomeni potreben čas, da pride izhodna vrednost v območje pol bita končne vrednosti, kadar gre za preklapljanje med katerikolima nivojema pretvornika.

SHPL (super high power laser) pomeni visokozmogljivi laser.

Analizatorji signalov (3) so aparati za merjenje in prikazovanje osnovnih lastnosti enofrekvenčnih komponent večfrekvenčnih signalov.

Obdelava signala (3 4 5 6) pomeni postopek obdelave od zunaj pridobljenih signalov, nosilcev informacij, z algoritmi, kot so časovna kompresija, filtriranje, ekstrakcija, selekcija, korelacija, konvolucija ali transformacija med domenami (npr. hitra Fouriereva transformacija ali Walsheva transformacija).

Programska oprema (GSN, povsod) je zbirka enega ali več programov ali mikroprogramov, nameščenih na kateremkoli otipljivem izraznem mediju. NAPOTILO:Mikroprogram pomeni zaporedje osnovnih ukazov, shranjenih v posebnem pomnilniku, katerih izvajanje se začne z vpisom njihovega referenčnega ukaza v ukazni register.

Izvorna koda (ali izvorni jezik) (4 6 7 9) je primeren izraz za en ali več postopkov, ki jih programski sistem lahko pretvori v obliko, izvedljivo z opremo (objektni kod (ali objektni jezik)).

Vesoljsko plovilo (7 9) so aktivni in pasivni sateliti in vesoljske sonde.

Primerni za vesolje (3 6) se nanaša na proizvode, ki so zasnovani, izdelani in preskušeni za izpolnjevanje posebnih električnih, mehanskih ali okoljskih zahtev in ki se uporabljajo za lansiranje in razporejanje satelitov ali letalnih sistemov za velike višine (100 km ali več).

Posebno cepljivi materiali (0) pomenijo: plutonij 239, uran 233, uran, obogaten z izotopom urana 235 ali urana 233, in vsaka snov, ki vsebuje navedene snovi.

Specifični modul (0 1 9) je Youngov modul elastičnosti v paskalih, enak vrednosti N/m2, deljen s specifično maso v N/m3, merjeno pri temperaturi (296 ±2) K ((23 ± 2) °C) in pri relativni vlažnosti (50 ± 5) %.

Specifična natezna trdnost (0 1 9) je natezna trdnost v paskalih, enaka vrednosti N/m2, deljeni s specifično maso v N/m3, merjeno pri temperaturi (296 ± 2) K ((23 ± 2) °C) in pri relativni vlažnosti (50 ± 5) %.

Hlajenje curka (1) pomeni postopek hitrega strjevanja curka staljene kovine prek ohlajenega bloka, pri čemer nastane proizvod tipa luskin. NAPOTILO:Hitro strjevanje je strjevanje staljenega materiala s hitrostjo prek 1000 K/s.

Rapršeni spekter (5) je tehnika, pri kateri se energija razmeroma ozkega pasu komunikacijskega kanala razprši prek veliko širšega energijskega spektra.

Radar z razpršenim spektrom (6) – glej Radar z razpršenim spektrom.

Stabilnost (7) pomeni standardni odklon (1 sigma) variacije posameznega parametra od njegove kalibrirane vrednosti, umerjene v stabilnih temperaturnih pogojih. Lahko je izražena kot funkcija časa.

Države, ki (ni) so članice Konvencije o kemičnem orožju (1), so tiste države, za katere je (oziroma ni) Konvencija o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja in uporabe kemičnega orožja začela veljati. (Glej www.opcw.org)

Podlaga (3) je rezina osnovnega materiala z medpovezavami ali brez njih, na kateri ali v kateri so nameščene diskretne komponente ali integrirana vezja ali oboji. NAPOTILO 1:Diskretna komponenta: ločeno pakirani element vezja z lastnimi zunanjimi priključki. NAPOTILO 2:Element vezja: posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kot na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn.

Surovi substrati (6) so monolitne zmesi dimenzij, primernih za proizvodnjo optičnih elementov, kot so ogledala ali optična okna.

Podenota toksina (1) je strukturno in funkcionalno posamična komponenta celotnega toksina.

Superzlitine (2 9) so zlitine na osnovi niklja, kobalta ali železa, katerih trdnost presega katerokoli zlitino iz serije AISI 300 in to pri temperaturah nad 922 K (649 °C) v zahtevnih okoljskih in delovnih pogojih.

Superprevodni (1 3 6 8) so materiali, to je kovine, zlitine ali spojine, ki lahko izgubijo vso električno upornost, to je, ki lahko ohranijo neskončno električno prevodnost in prevajajo zelo velike električne tokove, ne da bi pri tem prišlo do joulskega segrevanja. NAPOTILO:Superprevodno stanje materiala se v posamičnih primerih označuje s kritično temperaturo, s kritičnim magnetnim poljem, ki je funkcija temperature, in s kritično tokovno gostoto, ki je pravzaprav funkcija magnetnega polja in temperature.

Visokozmogljivi laser (SHPL – Super High Power Laser) (6) pomeni laser, sposoben oddajati (v celoti ali po poljubno velikih količinskih delih) izhodno energijo, ki presega 1 kJ v 50 ms ali ki ima povprečno ali CW moč prek 20 kW.

Superplastično oblikovanje (1 2) pomeni postopek deformiranja s segrevanjem kovin, za katere je navadno značilna nizka stopnja razteznosti (manj kot 20 %) pri zlomni točki, ugotovljeni pri sobni temperaturi z običajnim preskušanjem natezne trdnosti, da se med preizkusom dosežejo raztezki, ki so vsaj za dvakrat večji od stopnje raztezanja.

Superplastično oblikovanje (1 2) pomeni postopek deformiranja, ki uporablja segrevanje za kovine, za katere je navadno značilna nizka stopnja razteznosti (manj kot 20 %), definirana pri nateznem preizkusu na sobni temperaturi, katerega namen je doseči raztezke, ki so vsaj za dvakrat večji od začetnih vrednosti.

Simetrični algoritem (5) je kriptografski algoritem, ki uporablja isti ključ za enkripcijo in dekripcijo. NAPOTILO: Običajna uporaba simetričnih algoritmov je zaupnost podatkov.

Sistemske sledi (6) so obdelana, medsebojno povezana (vnos radarskih podatkov o cilju v položaj po načrtu letenja) in osvežena poročila o položaju zrakoplova med letenjem, ki so na voljo kontrolorjem v centrih za vodenje letalskega prometa.

Sistolični matrični računalnik (4) je računalnik, pri katerem lahko uporabnik dinamično nadzoruje tok in modifikacijo podatkov na nivoju logičnih vrat.

Trak (1) je material iz prepletenih ali v eno samo smer usmerjenih monofilamentov, pramenov, predprej, prediv ali prej itn., navadno prevlečenih s smolo. NAPOTILO:Pramen je snop monofilamentov (navadno več kot 200), urejenih približno vzporedno.

Tehnologija (GTN, NTN, povsod) pomeni specifične informacije, potrebne za razvoj, proizvodnjo ali uporabo blaga. Te informacije imajo obliko tehničnih podatkov ali tehnične pomoči. NAPOTILO 1:Tehnična pomoč lahko nastopa v obliki napotkov, posebnih strokovnih znanj, usposabljanja, prenašanja delovnih izkušenj in svetovanja in lahko vključuje tudi prenos tehničnih podatkov. NAPOTILO 2:Tehnični podatki so lahko v obliki shem, načrtov, diagramov, modelov, formul, tabel, tehničnih zasnov in specifikacij, priročnikov in navodil, natisnjenih ali posnetih na druge medije ali naprave, kakor so diskete, trakovi, bralni pomnilniki.

Nihajno vreteno (2) pomeni vreteno, ki je nosilec orodja in ki med strojnim postopkom spreminja kotni položaj svojega središča glede na druge osi.

Časovna konstanta (6) je čas, ki poteče od trenutka uporabe svetlobnega dražljaja do takrat, ko tokovni inkrement doseže vrednost, enako 1-1/e krat končna vrednost (tj. 63 % končne vrednosti).

Celovito krmarjenje leta (7) je avtomatzirano krmiljenje spremenljivk stanja zrakoplova in smeri letenja, da se zagotovijo cilji misije, ki ustrezajo realnočasovnim spremembam podatkov glede ciljev, tveganj ali drugih zrakoplovov.

Skupna digitalna prenosna hitrost (5) pomeni število bitov, vključno z linijskim kodiranjem itd., v časovni enoti, ki preidejo skozi ustrezno napravo v digitalnem prenosnem sistemu. NAPOTILO: Glej tudi digitalna prenosna hitrost.

Predivo (1) je snop navadno približno vzporednih monofilamentov.

Toksini (1 2) pomenijo toksine v obliki namerno izoliranih preparatov ali mešanic, ne glede na način njihove proizvodnje, razen toksinov kot kontaminantov drugih materialov, kakor so na primer patološki vzorci, pridelki, živila ali semena mikroorganizmov.

Transferni laser (6) pomeni laser, pri katerem se oddajanje koherentne svetlobe (laseriranje) snovi vzbudi tako, da pride pri prenosu energije do kolizije atoma ali molekule, ki ne oddaja koherentne svetlobe (ne laserira) z atomom ali molekulo snovi, ki oddaja koherentno svetlobo (laserira).

Nastavljiv (6) pomeni zmožnost laserja, da deluje neprekinjeno na vseh valovnih dolžinah prek območja z več laserskimi prehodi. Laser, ki se lahko izbira linijsko, proizvaja diskretne valovne dolžine v enem laserskem prehodu, se ne pojmuje za nastavljivega.

Zrakoplov brez posadke (UAV) (9) pomeni kateri koli zrakoplov, ki zmore vzleteti ter zdržema nadzorovano leteti in navigirati brez posadke na krovu.

Uran, obogaten z izotopom 235 ali 233 (0) pomeni uran, ki vsebuje izotop urana 235, urana 233 ali oba, in to v tolikšni količini, da je obogatitveno razmerje med vsoto navedenih izotopov in izotopa urana 238 večje od razmerja med izotopom urana 235 in izotopom urana 238, kakor se pojavlja v naravnem stanju (izotopno razmerje 0,71 – odstotno).

Uporaba (GTN, NTN, povsod) pomeni opravilo, vgradnjo (vključno z vgradnjo na kraju samem), vzdrževanje (preverjanje), popravilo, tehnični pregled in obnavljanje.

Uporabniku dostopna programirljivost (6) pomeni lastnost, ki omogoča uporabniku vstaviti, spremeniti ali nadomestiti programe, razen če gre za:

pt_184 a.

fizične spremembe ožičenja ali medpovezav; ali

b.

namestitve funkcijskih kontrol, vključno z vnosom parametrov.

Vakcina (1) je medicinski proizvod v farmacevtski sestavi ki ima dovoljenje regulativnih organov iz države proizvajalke ali uporabnice oziroma ima njihovo dovoljenje za promet ali klinični preskus, namenjena za stimuliranje zaščitnih imunoloških odzivov človeka in živali, da prepreči bolezen pri osebah ali živalih, ki jo dobivajo.

Vakuumska atomizacija (1) je postopek redukcije curka staljene kovine na drobce premera 500 mikrometrov ali manj z uporabo hitre sprostitve plina v vakuumu.

Spremenljiva geometrija aerodinamičnega profila (7) se nanaša na uporabo spuščanja in dvigovanja koničnih loput ali jezičkov ali vodenja koničnih reber ali nosnega stožera, katerih položaj je mogoče med letom krmiliti.

Preja (1) je snop posukanih pramenov. NAPOTILO:Pramen je snop monofilamentov (navadno več kot 200), urejenih približno vzporedno.

ZAČETNICE IN OKRAJŠAVE, UPORABLJENE V TEJ PRILOGI

Začetnico ali okrajšavo, uporabljeno kakor opredeljeni pojem, je mogoče najti v besedilu Opredelitve pojmov, uporabljenih v tej prilogi. Kratica Pomen – angleško Pomen – slovensko ABEC Annular Bearing Engineers Committee Inženirski odbor za kroglične ležaje AGMA American Gear Manufacturers' Association Združenje ameriških proizvajalcev menjalnikov AHRS attitude and heading reference systems referenčni sistemi za lego in smer AISI American Iron and Steel Institute Ameriški inštitut za železo in jeklo ALU arithmetic logic unit aritmetična logična enota ANSI American National Standards Institute Ameriški državni inštitut za standarde ASTM the American Society for Testing and Materials Ameriško združenje za preskušanje in materiale ATC air traffic control vodenje zračnega prometa AVLIS atomic vapour laser isotope separation lasersko ločevanje izotopov v atomski pari CAD computer-aided-design računalniško podprto načrtovanje CAS Chemical Abstracts Service Služba za kemično destilacijo CCITT International Telegraph and Telephone Consultative Committee Mednarodni posvetovalni odbor za področje telegrafije in telefonije CDU control and display unit krmilna in prikazovalna enota CEP circular error probable verjetnost cirkularne napake CNTD controlled nucleation thermal deposition termalno nanašanje s krmiljeno nukleacijo CRISLA chemical reaction by isotope selective laser activation postopek izotopno selektivnega laserskega vzbujanja kemične reakcije CVD chemical vapour deposition nanašanje s kemičnim naparevanjem CW chemical warfare kemična bojna sredstva CW continuous wave (for lasers) zvezni val (pri laserjih) DME distance measuring equipment oprema za merjenje razdalje DS directionally solidified smerno strjeni EB-PVD electron beam physical vapour deposition fizično nanašanje z naparjevanjem z uporabo elektronskega žarka EBU European Broadcasting Union Evropska radiodifuzna zveza ECM electro-chemical machining elektrokemična strojna izdelava ECR electron cyclotron resonance elektronska ciklotronska resonanca EDM electrical discharge machines elektro-erozijski stroji EEPROMS electrically erasable programmable read only memory električno izbrisljiv in programirljiv bralni pomnilnik EIA Electronic Industries Association Združenje elektronske industrije EMC electromagnetic compatibility elektromagnetna združljivost ETSI European Telecommunications Standards Institute Evropski institut za telekomunikacijske standarde FFT Fast Fourier Transform hitra Fouriereva transformacija GLONASS global navigation satellite system globalni navigacijski satelitski sistem GPS global positioning system globalni sistem za določanje položaja HBT hetero-bipolar transistors heterobipolarni tranzistorji HDDR high density digital recording digitalno snemanje z veliko gostoto HEMT high electron mobility transistors tranzistorji z visoko mobilnostjo elektronov ICAO International Civil Aviation Organisation Mednarodna organizacija za civilno letalstvo IEC International Electro-technical Commission Mednarodna komisija za elektrotehniko IEEE Institute of Electrical and Electronic Engineers Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike IFOV instantaneous-field-of-view trenutno polje opazovanja ILS instrument landing system sistem za slepo pristajanje IRIG inter-range instrumentation group skupina za medobmočno instrumentacijo ISAR inverse synthetic aperture radar nasprotno sintetično odprtinski radar ISO International Organization for Standardization Mednarodna organizacija za standarde ITU International Telecommunication Union Mednarodna telekomunikacijska zveza JIS Japanese Industrial Standard Japonski industrijski standard JT Joule-Thomson Joule-Thomson LIDAR light detection and ranging zaznavanje in določevanje svetlobe LRU line replaceable unit hitro zamenljiva enota MAC message authentication code šifra za ugotavljanje avtentičnosti sporočila Mach ratio of speed of an object to speed of sound (after Ernst Mach) razmerje med hitrostjo objekta in hitrostjo zvoka (po Ernstu Machu) MLIS molecular laser isotopic separation lasersko ločevanje izotopov v molekularni pari MLS microwave landing systems mikrovalovni pristajalni sistemi MOCVD metal organic chemical vapour deposition nanašanje kovin s kemičnim naparjevanjem MRI magnetic resonance imaging slikanje z uporabo magnetne resonance MTBF mean-time-between-failures srednji čas med odpovedmi Mtops million theoretical operations per second milijon teoretičnih operacij na sekundo MTTF mean-time-to-failure srednji čas do odpovedi NBC Nuclear, Biological and Chemical jedrski, biološki in kemični NDT non-destructive test neporušitveni preizkus PAR precision approach radar radar za natančno približevanje PIN personal identification number osebna identifikacijska številka ppm parts per million delov na milijon PSD power spectral density moč spektralne gostote QAM quadrature-amplitude-modulation kvadraturno-amplitudna modulacija RF radio frequency radijska frekvenca SACMA Suppliers of Advanced Composite Materials Association Zveza dobaviteljev sodobnih kompozitnih materialov SAR synthetic aperture radar sintetično odprtinski radar SC single crystal monokristal SLAR sidelooking airborne radar letalski stranski radar SMPTE Society of Motion Picture and Television Engineers Društvo filmskih in televizijskih tehnikov SRA shop replaceable assembly enostavno nadomestljivi sestav SRAM static random access memory statični vpisovalno/bralni pomnilnik SRM SACMA Recommended Methods postopki, ki jih priznava zveza dobaviteljev sodobnih kompozitnih materialov SSB single sideband enobočni pas SSR secondary surveillance radar radar za sekundarni nadzor TCSEC trusted computer system evaluation criteria merila za ocenjevanje stopnje zaupanja v računalniške sisteme TIR total indicated reading popolnoma enoznačno odbiranje UV ultraviolet ultravijolično UTS ultimate tensile strength skrajna natezna trdnost VOR very high frequency omni-directional range zelo visokofrekvenčno večsmerno območje YAG yttrium/aluminium garnet itrij-aluminijev granat

SKUPINA 0 JEDRSKI MATERIALI, OBJEKTI IN OPREMA

0ASistemi, oprema in sestavni deli

0A001Jedrski reaktorji in posebej izdelana oprema ter sestavni deli zanjo:

a.

jedrski reaktorji, ki so zmožni vzdrževati nadzorovano, samovzdrževano verižno cepitveno jedrsko reakcijo;

b.

kovinske posode ali njihovi glavni tovarniško izdelani deli, ki so posebej izdelani ali izdelani tako, da lahko vsebujejo sredico jedrskega reaktorja, vključno z glavo reaktorske tlačne posode;

c.

oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana za vstavljanje ali premeščanje goriva v jedrskem reaktorju;

d.

kontrolne palice, ki so posebej konstruirane ali izdelane za nadzor cepitvenega procesa v jedrskem reaktorju, vključno s podpornimi in obesnimi deli ter pogonskimi mehanizmi in vodili za kontrolne palice;

e.

tlačne cevi, ki so posebej konstruirane ali izdelane za vstavitev gorivnih elementov in primarnega hladila v jedrskem reaktorju pri delovnem tlaku nad 5,1 MPa;

f.

kovinski cirkonij in cirkonij v zlitinah, v obliki cevi ali snopov cevi, kjer je masno razmerje med hafnijem in cirkonijem manjše od 1:500, in ki so posebej konstruirane ali izdelane za uporabo v jedrskih reaktorjih;

g.

črpalke, ki so posebej konstruirane ali izdelane za kroženje primarnega hladila v jedrskih reaktorjih;

h.

notranji deli jedrskega reaktorja, ki so posebej konstruirani ali izdelani za uporabo v jedrskih reaktorjih, vključno z nosilnimi stebri za sredico, gorilnimi kanali, termičnimi ščiti, loputami, mrežnimi podpornimi ploščami sredice reaktorja in mešalnimi ploščami; Opomba: Pojem notranji deli jedrskega reaktorja v točki 0A001.h. pomeni kateri koli glavni element znotraj reaktorske posode, ki ima eno ali več pomožnih nalog, kakor je na primer podpora sredice, vzdrževanje položaja gorivnih elementov, usmerjanje toka primarnega hladila, zagotavljanje radiacijske zaščite za reaktorsko posodo in omogočanje postavitve merilnih instrumentov v sredici.

i.

toplotni izmenjevalniki (uparjalniki), ki so posebej konstruirani ali izdelani za uporabo v primarnem hladilnem sredstvu jedrskega reaktorja;

j.

instrumenti za detekcijo nevtronov in merilni instrumenti, ki so posebej konstruirani ali izdelani za določanje nevtronskega toka v sredici jedrskega reaktorja.

0BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo

0B001Obrat za ločevanje izotopov naravnega urana, osiromašenega urana in posebnih cepljivih materialov in posebej konstruirana ali izdelana oprema in njeni sestavni deli: 0B002Pomožni sistemi, oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za obrat za ločevanje izotopov, ki je opisan v točki 0B001, in so izdelani iz materialov, odpornih proti koroziji z UF6, so: 0B003Obrat za pretvorbo urana in oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana v ta namen: 0B004Obrat za pridobivanje ali koncentriranje težke vode, devterija iz devterijevih spojin ter posebej konstruirana ali izdelana oprema in sestavni deli zanjo: 0B005Obrat, posebej konstruiran za proizvodnjo gorivnih elementov za jedrske reaktorje in posebej izdelana ali pripravljena oprema zanj. Opomba: Obrat za proizvajanje gorivnih elementov za jedrske reaktorje vključuje opremo, ki: 0B006Obrat za predelavo obsevanih gorivnih elementov iz jedrskih reaktorjev in posebej konstruirana ali izdelana oprema zanj. Opomba: Točka 0B006 vključuje: 0B007Obrat za pretvorbo plutonija in pripadajoča oprema, ki je posebej izdelana ali pripravljena v ta namen:

a.

obrati, ki so posebej izdelani ali izdelani za ločevanje izotopov naravnega urana, osiromašenega urana in posebnih cepljivih materialov, so:

1. obrat za ločevanje s plinsko centrifugo;

2. obrat za ločevanje s plinsko difuzijo;

3. obrat za aerodinamično ločevanje;

4. obrat za ločevanje s kemično izmenjavo;

5. obrat za ločevanje z ionsko izmenjavo;

6. obrat za lasersko ločevanje izotopov v atomski pari (AVLIS);

7. obrat za lasersko ločevanje izotopov v molekularni pari (MLIS);

8. obrat za ločevanje s plazmo;

9. obrat za elektromagnetno ločevanje;

b.

plinske centrifuge ter sklopi in sestavni deli, ki so posebej konstruirani ali izdelani za postopke ločevanja v plinskih centrifugah, so:

c.

Opomba: Pojem materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto v točki 0B001.b pomeni kateregakoli od naslednjih materialov:

a.

maraging jeklo z natezno trdnostjo najmanj 2050 MPa ali več;

b.

aluminijeve zlitine z natezno trdnostjo najmanj 460 MPa ali več; ali

c.

vlaknene ali nitaste materiale s specifičnim modulom več kot 3,18 × 106 m in s specifično natezno trdnostjo več kot 76,2 × 103 m;

1. plinske centrifuge;

2. celoviti sklopi rotorjev;

3. cevi za rotorje, ki so posebej izdelani tanko stenski valji debeline 12 mm ali manj, s premerom od 75 do 400 mm, ki so izdelani iz materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto;

4. obroči ali spojke z debelino stene do 3 mm in s premerom od 75 mm do 400 mm, ki so izdelani za lokalno podporo rotorskih cevi ali za zaporedno povezavo več rotorskih cevi in so izdelani iz materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto;

5. lopute s premerom od 75 do 400 mm, ki se vgrajujejo v notranjost rotorskih cevi in so izdelane iz materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto;

6. končniki s premerom od 75 do 400 mm, ki so izdelani za tesnjenje obeh koncev rotorskih cevi in so iz materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto;

7. magnetni viseči ležaji iz obročastega magneta, ki visi v ohišju z dušilnim sredstvom, pri čemer je ohišje zaščiteno ali izdelano iz materialov, odpornih proti koroziji z UF6, magnet pa je spojen z osjo ali drugim magnetom, pritrjenim na zgornji končnik rotorske cevi;

8. posebej izdelani centrirni skodeličasti ležaji, ki so pritrjeni na blažilnik;

9. molekularne črpalke, ki so sestavljene iz valjev z notranje strojno obdelanimi ali izvrtanimi spiralnimi utori in notranje strojno obdelanimi izvrtinami;

10. obročasti statorji motorjev za večfazne AC histerezne (ali magnetno uporovne) motorje, ki sinhronizirano delujejo v vakuumu, v frekvenčnem območju od 600 do 2000 Hz in z razponom moči od 50 do 1000 VA;

11. ohišja in sprejemni deli centrifug za vgradnjo cevi rotorjev plinskih centrifug, ki sestojijo iz togega valja z debelino stene do 30 mm in z zelo natančno obdelavo obeh koncev in so izdelani iz materialov, odpornih proti koroziji z UF6;

12. odvodne cevi z notranjim premerom do 12 mm, za odvajanje plina UF6 iz rotorske cevi centrifuge, ki delujejo po principu Pitotove cevi in so izdelane iz materialov, odpornih proti koroziji z UF6;

13. frekvenčni pretvorniki (konverterji ali inverterji), posebej konstruirane ali izdelane naprave za uravnavanje frekvence električnega toka v statorjih elektromotorjev, ki se uporabljajo pri procesu obogatitve s plinskimi centrifugami, in tudi sestavni deli takšnih pretvornikov, ki imajo vse naslednje značilnosti:

13. a.

večfazni izhod s frekvencami od 600 do 2000 Hz;

b.

frekvenčno krmiljenje boljše od 0,1 %,

c.

harmonično popačenje manj kot 2 %; in

d.

izkoristek nad 80 %;

d.

oprema in sestavni deli, posebej izdelani in pripravljeni za postopek ločevanja s plinsko difuzijo:

1. pregrade za difuzijo plinov, narejene iz poroznega kovinskega, polimernega ali keramičnega materiala, odpornega proti koroziji z UF6, in z velikostjo por od 10 do 100 nm, debeline največ 5 mm, cevaste oblike in s premerom največ 25 mm;

2. ohišja difuzorjev plina, izdelana iz materialov, odpornih proti koroziji z UF6;

3. kompresorji (izpodrivni, centrifugalni in aksialni) ali puhala s sesalno zmogljivostjo najmanj 1 m3/UF6/min in izotopnim tlakom do 666,7 kPa, izdelani iz materialov, odpornih proti koroziji z UF6;

4. tesnila rotacijskih gredi, namenjena za kompresorje ali puhala, ki so navedeni v točki 0B001.c.3. in izdelani tako, da v notranjost kompresorja ne vdre več kot 1000 cm3 vmesnega plina na minuto;

5. toplotni izmenjevalniki, izdelani iz aluminija, bakra, niklja ali zlitin z najmanj 60 utežnih odstotkov niklja ali s kombinacijo teh kovin za obloge cevi, izdelani za delovanje v področju pod atmosferskim tlakom, pri čemer je tlačna izguba zaradi puščanja manjša od 10 Pa/h pod tlačno razliko 100 kPa;

6. posebni zaporni in regulacijski ventili, ki so izdelani iz materialov, odpornih proti koroziji z UF6 ali z njimi zaščiteni, s premerom od 40 do 1500 mm;

oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za postopek aerodinamičnega ločevanja, so:

1. ločevalne šobe, ki imajo režasto ukrivljene kanale s krivinskim polmerom, manjšim od 1 mm, in so odporne proti koroziji z UF6 ter imajo pri izstopu iz šobe ostro rezilo, ki razdeli izstopajoči plin na dva tokova;

2. valjaste ali konične cevi s tangencialnim vstopom medija (vrtinčne cevi), ki so izdelane iz materialov, odpornih proti koroziji z UF6, ali so z njimi zaščitene, s premerom od 0,5 do 4 cm ter razmerjem med dolžino in premerom 20:1 ali manj, z eno ali več tangencialnimi vstopnimi odprtinami;

3. kompresorji (izpodrivni, centrifugalni in aksialni) ali puhala s sesalno zmogljivostjo najmanj 2 m3 UF6/min, so izdelani iz materialov, odpornih proti koroziji z UF6, vključno z osnimi tesnili;

4. toplotni izmenjevalniki, izdelani iz materialov, odpornih proti koroziji z UF6;

5. ohišja elementov za aerodinamično ločevanje, izdelana iz materialov, odpornih proti koroziji z UF6, v katera se vgrajujejo vrtinčne (vortex) cevi ali ločevalne šobe;

6. ventili z mehom, izdelani iz materialov, odpornih proti koroziji z UF6, s premerom od 40 do 1500 mm;

7. procesni sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina (vodik ali helij) do deleža UF6 na manj kot 1 ppm, ki vključujejo:

7. a.

kriogene toplotne izmenjevalnike in kriogene ločevalnike za temperature 153 K (–120 °C) ali manj;

b.

kriogene hladilne enote za temperature 153 K (–120 °C) ali manj;

c.

ločevalne šobe ali vrtinčne cevi za ločevanje UF6 od nosilnega plina;

d.

hladne plasti za UF6 za temperature 253 K (–20 °C) ali manj;

e.

oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za postopek ločevanja s kemično izmenjavo, in so:

1. pulzne kolone za hitro izmenjavo v sistemu tekoče-tekoče, v katerih se raztopine zadržujejo do 30 sekund in so odporne proti koncentrirani solni kislini (izdelane ali zaščitene so npr. iz primernih plastičnih materialov, kakor so polimeri na osnovi fluorogljikov ali steklo);

2. centrifugalni kontaktorji za hitro izmenjavo v sistemu tekoče-tekoče, v katerih se raztopine zadržujejo do 30 sekund in so odporne proti koncentrirani solni kislini (izdelani ali zaščiteni so npr. iz primernih plastičnih materialov, kakor so polimeri na osnovi fluorogljikov ali steklo);

3. celice za elektrokemično redukcijo, ki so odporne proti koncentrirani solni kislini in so namenjene za redukcijo urana iz enega v drugo valentno stanje;

4. oprema za preskrbovanje elektrokemičnih redukcijskih celic z U+4 iz organske faze, ki je izdelana ali zaščitena s primernim materialom (steklo, polimeri fluorogljika, polifenilsulfat, polietersulfon in s smolo impregnirani grafit), in deli, ki prihajajo v stik z medijem;

5. sistemi za pripravo vhodnih komponent za proizvodnjo raztopine uranovega klorida visoke čistote, ki so sestavljeni iz opreme za raztapljanje, solventno ekstrakcijo in/ali iz opreme za ionsko izmenjavo v procesu čiščenja in iz elektrolitskih celic za redukcijo urana U+6 ali U+4 v U+3;

6. sistemi za oksidacijo urana iz U+3 v U+4;

f.

oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za postopek ločevanja s kemično izmenjavo, in so:

1. visokoaktivne smole ionsko-izmenjalne smole, zrnate ali porozne makromrežaste smole, v katerih so aktivne skupine za kemično izmenjavo omejene na površino neaktivne porozne nosilne strukture, druge kompozitne strukture v kakršni koli primerni obliki, vključno z delci ali vlakni premera 0,2 mm ali manj, ki so odporne proti koncentrirani solni kislini in so pripravljene tako, da imajo razpolovni čas izmenjave manjši kot 10 sekund, in so primerne za delo pri temperaturah od 373 K (100 °C) do 473 K (200 °C);

2. kolone za ionsko izmenjavo (valjaste) s premerom nad 1000 mm, ki so izdelane iz materialov, odpornih proti koncentrirani solni kislini (npr. titan ali fluorogljikova plastika), ali so zaščitene z njimi, in so primerne za delo pri temperaturah od 373 K (100 °C) do 473 K (200 °C) in tlakih nad 0,7 MPa;

3. povratni sistemi osnovani na ionski izmenjavi (kemični ali elektrokemični oksidacijski ali redukcijski sistemi) za regeneriranje redukcijskih ali oksidacijskih snovi, ki se uporabljajo v posameznih stopnjah obogatitve urana z ionsko izmenjavo;

g.

oprema in sestavni deli, posebej konstruirani ali izdelani za lasersko ločevanje v atomski pari (AVLIS):

1. sestavljeni iz pasovnih ali skenirnih elektronskih topov, ki oddajajo elektronske curke z močjo, ki znaša na tarči več kot 2,5 kW/cm, namenjene za uporabo v sistemih za uparjevanje urana;

2. sistemi za ravnanje s staljenim kovinskim uranom ali s talinami njegovih zlitin, sestavljeni iz talilnih loncev, izdelanih iz primernnih materialov, odpornih proti koroziji in visokim temperaturam (npr. tantal, grafit s prevleko iz itrija, grafit s prevleko iz oksidov redkih zemelj ali njihovih zmesi), ali zaščitenih z njimi, in iz opreme za hlajenje talilnih loncev; NAPOTILO: GLEJ TUDI TOČKO 2A225.

3. sistemi za zbiranje obogatenega in osiromašenega urana, izdelani ali obloženi z materiali, odpornimi proti visokim temperaturam in koroziji z uparjenim ali tekočim kovinskim uranom, kakor sta na primer grafit s prevleko iz itrija ali tantal;

4. ohišja ločevalnikov (valjaste ali pravokotne posode) za namestitev izvora uparjenega kovinskega urana, elektronskega topa in sistema za zbiranje obogatenega in osiromašenega urana;

5. laserji ali laserski sistemi za ločevanje uranovih izotopov s stabilizatorjem frekvenčnega spektra, za delovanje v daljšem časovnem obdobju; NAPOTILO: GLEJ TUDI TOČKI 6A005 IN 6A205.

h.

oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za molekularno lasersko izotopsko ločevanje (MLIS) ali za kemijske reakcije z izotopsko selektivno lasersko aktivacijo (CRISLA), so:

1. nadzvočne ekspanzijske šobe, ki so namenjene za hlajenje mešanice UF6 in nosilnega plina do temperature 150 K (–123 °C) ali manj ter so izdelane iz materialov, odpornih proti koroziji z UF6;

2. zbiralniki produktov uranovega pentafluorida (UF5), ki so sestavljeni iz filtra, udarnega ali ciklonskega zbiralnika ali iz kombinacije obeh in so izdelani iz materialov, odpornih proti koroziji z UF5/UF6;

3. kompresorji, ki so izdelani iz materialov, odpornih proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njimi, in osna tesnila;

4. oprema za fluoriranje trdnega UF5 v plinasti UF6;

5. sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina (npr. dušik ali argon), ki vključujejo:

5. a.

kriogene toplotne izmenjevalnike in kriogene ločevalnike za temperature 153 K (–120 °C) ali manj;

b.

kriogene hladilne enote za temperature 153 K (–120 °C) ali manj;

c.

hladne plasti za UF6 za temperature 253 K (–20 °C) ali manj;

6. laserji ali laserski sistemi za ločevanje uranovih izotopov s stabilizatorjem frekvenčnega spektra, za delovanje v daljšem časovnem obdobju; NAPOTILO: GLEJ TUDI TOČKI 6A005 IN 6A205.

i.

oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za ločevanje s plazmo:

1. generatorji mikrovalov in antene za ustvarjanje ali pospeševanje ionov, z izhodno frekvenco nad 30 GHz in s povprečno izhodno močjo nad 50 kW;

2. radiofrekvenčne tuljave za vzbujanje ionov pri frekvencah nad 100 kHz, ki delujejo s povprečno močjo nad 40 kW;

3. sistemi za generiranje uranove plazme;

4. sistemi za ravnanje s staljenim kovinskim uranom ali z uranovimi zlitinami, sestavljeni iz talilnih loncev, ki so izdelani iz primerih materialov, odpornih proti koroziji in visokim temperaturam (npr. tantal, grafit s prevleko iz itrija, grafit s prevleko iz oksidov redkih zemelj ali njihove zmesi), ali zaščiteni z njimi, in iz opreme za hlajenje talilnih loncev; NAPOTILO: GLEJ TUDI TOČKO 2A225.

5. zbiralniki obogatenega in osiromašenega urana, izdelani iz materialov, odpornih proti visokim temperaturam in koroziji z uparjenim uranom, kakor sta na primer grafit s prevleko iz itrija ali tantal, ali zaščiteni z njimi;

6. ohišja ločevalnikov (valjasti), izdelana iz primernega nemagnetnega materiala (npr. nerjavno jeklo), v katere se namestijo izvor plazme, radiofrekvenčna tuljava in zbiralniki obogatenega in osiromašenega urana;

j.

oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za elektromagnetno ločevanje:

1. enojni ali večkratni izvori ionov, ki so sestavljeni iz izvora pare, ionizatorja in pospeševalnika ionskega curka in izdelani iz primernih nemagnetnih materialov (npr. grafit, nerjavno jeklo ali baker) ter so sposobni zagotavljati ionski curek s skupno jakostjo najmanj 50 mA;

2. zbiralne plošče z dvema ali več zarezami in žepi, namenjene za zbiranje ionskih curkov obogatenega ali osiromašenega urana in izdelane iz primernih nemagnetnih materialov (npr. grafit ali nerjavno jeklo);

3. vakuumska ohišja elektromagnetnih ločevalnikov urana, izdelana iz primernih nemagnetnih materialov (npr. nerjavno jeklo) in izdelana za obratovanje pri tlaku 0,1 Pa ali manj;

4. magneti s premerom nad 2 m;

5. viri visoke napetosti za izvore ionov, ki izpolnjujejo vse naslednje lastnosti: NAPOTILO: GLEJ TUDI TOČKO 3A227.

5. a.

sposobnost neprekinjenega delovanja;

b.

izhodna napetost najmanj 20000 V;

c.

jakost izhodnega toka najmanj 1 A; in

d.

regulacija napetosti, ki je boljša kot 0,01 % v časovnem obdobju 8 ur.

6. viri napajanja magnetov (generatorji enosmernega toka z veliko močjo) z vsemi naslednjimi lastnostmi: NAPOTILO: GLEJ TUDI TOČKO 3A226.

6. a.

neprekinjeno proizvajanje izhodnega toka z jakostjo najmanj 500 A, pri napetosti najmanj 100 V; in

b.

regulacijo napetosti ali toka, boljšo od 0,01 % v časovnem obdobju 8 ur.

a.

napajalni avtoklavi, peči ali sistemi, za napajanje procesa obogatitve z UF6;

b.

desublimatorji ali hladne pasti za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve za nadaljnjo obdelavo po segrevanju;

c.

postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF6 v vsebnike;

d.

postaje za utekočinjenje ali strjevanje, ki se uporabljajo za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem, ohlajanjem in pretvorbo UF6 v tekoče ali trdno stanje;

e.

cevni sistemi in zbiralni sistemi, ki so posebej izdelani za delo z UF6 znotraj plinsko difuzijskih, centrifugalnih ali aerodinamičnih kaskad;

f.

1. vakuumski zbiralniki-razvodniki ali vakuumske glave s sesalnim pretokom 5 m3/min ali več; ali

2. vakuumske črpalke, ki so posebej izdelane za delovanje v atmosferi, ki vsebuje UF6;

g.

UF6 masni spektrometri/ionski izvori, ki so posebej konstruirani ali izdelani za neposredno vzorčenje iz plinastega pretoka vstopnega, obogatenega ali osiromašenega UF6 in imajo vse naslednje lastnosti:

1. enotno ločljivost za atomske mase nad 320;

2. ionske izvore, ki so izdelani iz nikroma ali monela ali z njima prevlečeni ali ponikljani;

3. ionizacijske izvore na principu elektronskega obstreljevanja; in

4. zbiralni sistem, ki je primeren za izotopske analize.

a.

sistemi za pretvorbo koncentrata uranove rude v UO3;

b.

sistemi za pretvorbo UO3 v UF6;

c.

sistemi za pretvorbo UO3 v UO2;

d.

sistemi za pretvorbo UO2 v UF4;

e.

sistemi za pretvorbo UF4 v UF6;

f.

sistemi za pretvorbo UF4 v kovinski uran;

g.

sistemi za pretvorbo UF6 v UO2;

h.

sistemi za pretvorbo UF6 v UF4;

i.

sistemi za pretvorbo UO2 v UCl4.

a.

obrat za proizvodnjo težke vode, devterija ali devterijevih spojin:

1. obrat na principu izmenjave voda - vodikov sulfid;

2. obrat na principu izmenjave amonijak - vodik;

b.

oprema in sestavni deli so:

1. stolpi za izmenjavo voda - vodikov sulfid, ki so izdelani iz kakovostnega ogljikovega jekla (kakor je npr. ASTM A516), s premerom od 6 do 9 m, za obratovanje pri tlakih, ki so večji ali enaki 2 MPa, in z dopustno korozijo 6 mm ali več;

2. nizkotlačna (tj. 0,2 MPa) enostopenjska centrifugalna puhala ali kompresorji za kroženje vodikovega sulfida (tj. plina z več kot 70 % H2S), z zmogljivostjo pretoka, večjega ali enakega 56 m3/sekundo, pri delovnem tlaku, večjem ali enakem 1,8 MPa, in tesnili za obratovanje v okolju z mokrim H2S;

3. stolpi za izmenjavo amonijak - vodik, ki so visoki vsaj 35 m, s premerom od 1,5 do 2,5 m, za obratovanje pri tlakih nad 15 MPa;

4. notranji deli stolpov, vključno s stopenjskimi kontaktorji in stopenjskimi črpalkami, vključno s potopnimi, za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amonijak - vodik;

5. razgrajevalniki amonijaka, z delovnim tlakom vsaj 3 MPa za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amonijak - vodik;

6. infrardeči absorpcijski analizatorji za neposredno analizo razmerja med vodikom in devterijem pri koncentracijah devterija najmanj 90 %;

7. katalitski gorilniki za pretvorbo obogatenega plinastega devterija v težko vodo z izmenjevalnim postopkom amonijak - vodik;

8. celotni sistemi nadgradnje ali kolone za nadgradnjo za proces obogatitve težke vode na koncentracijo devterija, ki se uporablja v reaktorjih.

a.

navadno prihaja v neposredni stik s proizvodnjo jedrskega materiala ali pa ga neposredno krmili;

b.

neprodušno zatesni jedrske snovi v oblogo (srajčko);

c.

preverja integriteto oblog (srajčk) zvara; ali

d.

preverja končno stanje zatesnjenega goriva.

a.

obrat za predelavo obsevanih gorivnih elementov iz jedrskih reaktorjev, vključno z opremo, pa tudi sestavnimi deli, ki navadno pridejo v neposredni stik z obsevanim gorivom, večjo količino jedrskega materiala in cepitvenimi produkti in jih neposredno krmilijo;

b.

stroje za sekanje in drobljenje gorivnih elementov, ki so daljinsko upravljani in so namenjeni za rezanje, sekanje in drobljenje obsevanih gorivnih elementov, svežnjev ali palic iz jedrskih reaktorjev;

c.

kritično varne posode za raztapljanje (npr. posode majhnega premera, okrogle ali ploščaste oblike), posebej konstruirane ali izdelane za raztapljanje obsevanega goriva iz jedrskih reaktorjev, ki so odporne proti vročim, močno korozivnim tekočinam in omogočajo polnjenje in vzdrževanje na daljavo;

d.

solventne protitočne ekstraktorje in opremo za postopek ionske izmenjave, ki se uporabljajo v obratih za predelavo obsevanega naravnega urana, osiromašenega urana ali posebnih cepljivih materialov;

e.

posode za shranjevanje kemikalij, ki so varne pred kritičnostjo in so odporne proti koroziji z dušikovo kislino; Opomba: Posode za shranjevanje imajo lahko naslednje lastnosti:

1. stene ali notranje dele z najmanj 2 odstotkoma borovega ekvivalenta (računano na vse sestavne elemente, kakor so opredeljeni v opombi k točki 0C004);

2. največji premer 175 mm za valjaste oblike; ali

3. največja širina 75 mm za ploščate ali okrogle oblike;

f.

instrumentacija za nadzor procesov, ki je posebej konstruirana ali izdelana za nadzor in kontrolo v obratih za predelavo obsevanega naravnega urana, osiromašenega urana ali posebnih ceplijivih materialov.

a.

sistemi za pretvorbo plutonijevega nitrata v plutonijev oksid;

b.

sistemi za pridobivanje kovinskega plutonija.

0CMateriali 0C001Naravni uran ali osiromašeni uranali torij v obliki kovine, zlitine, kemičnih spojin ali koncentratov in kateri koli druge snovi, ki vsebuje enega ali več prej naštetih materialov; Opomba: Predmet nadzora v točki 0C001 niso: 0C002Posebni cepljivi materiali Opomba: Če masa materiala, uporabljenega v senzorjih merilnih instrumentov, znaša 4 efektivne grame ali manj, material ni predmet nadzora v točki 0C002. 0C003Devterij, težka voda (devterijev oksid) in druge devterijeve spojine ter mešanice in raztopine, ki vsebujejo devterij in v katerih je izotopsko razmerje med devterijem in vodikom večje od 1:5000. 0C004Grafit jedrske kakovosti, s čistočo manj kot 5 ppm ekvivalentov bora in z gostoto nad 1,5 g/cm3. NAPOTILO: GLEJ TUDI TOČKO 1C107. Opomba 1: Predmet nadzora v točki 0C004 niso: Opomba 2: V smislu točke 0C004 je določen ekvivalent bora (BE) kot vsota BEZ za nečistoče (razen BEogljik, ker ogljik ne velja za nečistočo), pri čemer je: BEz (ppm) = CF × koncentracija elementa Z v ppm; pri čemer je CF pretvorbeni faktor = σZABσBAZ in sta σB in σZ reakcijska preseka za zajetje termičnih nevtronov (v barnih) naravnega bora in elementa Z; AB in AZ sta atomski masi naravnega bora in elementa Z. 0C005Posebej izdelane spojine ali praškaste snovi za proizvodnjo plinskih difuzijskih pregrad, ki so odporne proti koroziji z UF6 (npr. nikelj ali zlitine, z vsaj 60 % utežnega deleža niklja, aluminijev oksid in popolnoma fluorirani polimeri ogljikovodika), s čistočo vsaj 99,9 % utežnih odstotkov in povprečno velikostjo delcev manjšo od 10 mikrometrov, merjeno v skladu z ASTM standardom B330 (American Society for Testing and Materials), in visoko stopnjo enakomerne zrnatosti.

0CMateriali a.

štirje grami ali manj naravnega urana ali osiromašenega urana, ki je v senzorjih merilnih instrumentov;

b.

osiromašeni uran, proizveden posebej za naslednje civilne nejedrske namene:

1. zaščito pred sevanjem;

2. embalažo;

3. obtežitev, pri čemer masa ni večja kot 100 kg;

4. protiuteži, pri čemer masa ni večja kot 100 kg;

c.

zlitine, ki vsebujejo manj kot 5 % torija;

d.

keramični proizvodi, ki vsebujejo torij in ki niso bili izdelani za jedrsko uporabo.

a.

izdelki iz grafita z maso manj kot 1 kg, razen tistih, ki so posebej konstruirani ali izdelani za uporabo v jedrskih reaktorjih;

b.

grafitni prah.

0DProgramska oprema

0D001Programska oprema je posebej napisana ali prirejena razvoju, proizvodnji ali uporabi blaga iz te Skupine.

0ETehnologija

0E001Tehnologija je v skladu z Opombo o jedrski tehnologiji v zvezi z razvojem, proizvodnjo ali uporabo blaga iz te Skupine.

SKUPINA 1 MATERIALI, KEMIKALIJE, MIKROORGANIZMI IN TOKSINI

1ASistemi, oprema in komponente Tehnična opomba:

1A001Komponente, izdelane iz spojin s fluoridom: 1A002Kompozitne strukture ali laminati, s katerokoli od naslednjih značilnosti: NAPOTILO: GLEJ TUDI 1A202, 9A010 IN 9A110. Opomba 1: Predmet nadzora v točki 1A002 niso kompozitne strukture ali laminati, ki so izdelani iz ogljikovih vlaknenih ali nitastih materialov, impregnirani z epoksi smolo, in ki so namenjeni za popravila delov na zračnih plovilih ali laminatov, pod pogojem, da njihova površina ne presega 1 m2. Opomba 2: Predmet nadzora v točki 1A002 niso končni izdelki ali polizdelki, ki so posebej izdelani za predmete za civilno uporabo: 1A003Proizvodi iz polimernih snovi brez fluorina, našteti v 1C008.a.3, v obliki filmov, listov, trakov ali pasov, ki imajo katerokoli od naslednjih lastnosti: Opomba: Predmet nadzora v točki 1A003 niso proizvodi, ki so prevlečeni ali laminirani z bakrom in ki so izdelani za proizvodnjo plošč elektronskih tiskanih vezij. 1A004Zaščitna in opozorilna oprema in sestavni deli, razen tistih, ki so navedeni v okviru nadzora vojaškega blaga: NAPOTILO: GLEJ TUDI TOČKI 2B351 IN 2B352. Opomba: Predmet nadzora v točki 1A004 niso: 1A005Neprebojni jopiči in posebej zanje izdelani sestavni deli, ki ne ustrezajo vojaškim standardom ali specifikacijam ali njim odgovarjajočim zahtevam. NAPOTILO: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA. NAPOTILO: Za vlaknene ali nitaste materiale, ki se uporabljajo za proizvodnjo neporebojnih jopičev, glej 1C010. Opomba 1: Točka 1A005 se ne nanaša na zaščitne jopiče ali zaščitna oblačila, če so namenjeni za osebno varnost njihovih uporabnikov. Opomba 2: Točka 1A005 se ne nanaša na neprebojne jopiče, namenjene za frontalno zaščito pred drobci in udarnimi valovi eksplozivnih naprav nevojaškega izvora. 1A102Ponovno nasičeni pirolizirani ogljiko-ogljikovi sestavni deli, izdelani za vesoljska plovila iz točke 9A004 ali za sondirne rakete iz točke 9A104. 1A202Kompozitne strukture, razen tistih, ki so določene v točki 1A002, v obliki cevi in z obema od naslednjih značilnosti: NAPOTILO: VGLEJ TUDI TOČKI 9A010 IN 9A110. 1A225Platinirani katalizatorji, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za pospeševanje reakcije izmenjave vodikovega izotopa med vodikom in vodo, pri pridobivanju tritija iz težke vode ali za pridobivanje težke vode. 1A226Posebna embalaža, ki se uporablja pri ločevanju težke vode od navadne vode, ki ima obe od naslednjih značilnosti: 1A227Okna za zaščito pred sevanjem iz materiala z visoko gostoto (iz svinčevega stekla ali drugo), ki imajo vse naslednje značilnosti, in posebej izdelani okviri zanje: Hladna površina iz točke 1A227 pomeni vidno površino okna, ki je za predvideno uporabo izpostavljena najnižji stopnji sevanja.

1ASistemi, oprema in komponente a.

sifoni, tesnila, tesnilne mase ali opne za gorivo, posebej izdelani za zrakoplove ali vesoljsko rabo, izdelani iz več kot 50 % kateregakoli od materialov, naštetih v točkah 1C009.b ali 1C009.c;

b.

piezoelektrični polimeri in kopolimeri iz viniliden fluorida iz točke 1C009.a:

1. v obliki listov ali filma; in

2. debeline več kot 200 μm;

c.

sifoni, tesnila, ležišča valjev, opne ali membrane iz fluoroelastomerov, ki vsebujejo najmanj en monomer viniletra in ki so posebej izdelani za zrakoplove, vesoljsko uporabo ali za uporabo v 'projektilih. Opomba:Projektili v točki 1A001.c pomenijo kompletni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke.

a.

imajo organsko matriko in so iz materialov, določenih v 1C010.c, 1C010.d ali 1C010.e; ali

b.

imajo kovinsko ali ogljikovo matriko in so iz::

1. ogljikovih vlaknenih ali nitastih materialov s:

1. a.

specifičnim modulom, večjim od 10,15 × 106 m; in

b.

specifično natezno trdnostjo, večjo od 17,7 × 104 m; ali

2. materialov, ki so določeni v točki 1C010.c.

a.

za športne izdelke;

b.

za avtomobilsko industrijo;

c.

za industrijo strojnega orodja;

d.

za uporabo v medicini.

a.

debelino več kot 0,254 mm; ali

b.

prekriti ali laminirani so z ogljikom, grafitom, kovinami ali magnetnimi snovmi.

a.

plinske maske, filtri in oprema za dekontaminacijo, posebej izdelana ali prirejena za zaščito pred biološkimi agensi, radioaktivnimi snovmi, prilagojeni za uporabo v vojni, ali pred kemičnimi bojnimi sredstvi (CW) in posebej zanje izdelani sestavni deli;

b.

zaščitna oblačila, rokavice in čevlji, posebej izdelani ali prirejeni za zaščito pred biološkimi agensi, radioaktivnimi snovmi, prilagojeni za uporabo v vojni, ali pred kemičnimi bojnimi sredstvi (CW);

c.

jedrska, biološka in kemična (JBK) opozorilna oprema, posebej izdelana ali prirejena za ugotavljanje ali odkrivanje bioloških agensov ali radiokativnih snovi, prilagojeni za uporabo v vojni, ali kemičnih bojnih sredstev (CW) in posebej izdelani sestavni deli zanjo.

a.

dozimetri za merjenje sevanja za osebno rabo;

b.

oprema, katere funkcija ali konstrukcija jo omejuje na zaščito proti tveganjem, značilnim za civilno industrijo, kakor na primer v rudarstvu, kamnolomih, kmetijstvu, farmacevtski industriji, v medicini, veterini, pri ravnanju z okoljem in odpadki ali v prehrambni industriji.

a.

imajo notranji premer od 75 do 400 mm; in

b.

izdelane so iz vlaknenih ali nitastih materialov, ki so določeni v točki 1C010.a ali b ali 1C210.a, ali iz z ogljikom ojačenih materialov, ki so določeni v točki 1C210.c.

a.

izdelana je iz fosforjevega brona, ki je kemično obdelan v smislu izboljšave vpojnosti in

b.

izdelana je za uporabo v stolpih za vakuumsko destilacijo.

a.

hladno površino, večjo od 0,09 m2;

b.

gostoto materiala, večjo od 3 g/cm3; in

c.

debelino, ki znaša 100 mm ali več.

1BOprema za preskušanje, pregledovanje in proizvodnjo

1B001Oprema za proizvodnjo vlaken, prepregov, predoblik ali kompozitov, naštetih v točki 1A002 ali 1C010, in posebej izdelani sestavni deli in pribor zanje, kakor so: NAPOTILO: GLEJ TUDI TOČKI 1B101 IN 1B201. 1B002Oprema za izdelovanje kovinskih zlitin, prahu kovinskih zlitin ali legiranih materialov, posebej izdelana za preprečevanje kontaminacije in za uporabo v enem od postopkov iz točke 1C002.c.2. NAPOTILO: GLEJ TUDI TOČKO 1B102. 1B003Orodje, šablone, kalupi ali utrjevalci za superplastično oblikovanje ali za difuzijsko spajanje titana ali aluminija ali njunih zlitin, posebej izdelani za proizvodnjo: 1B101Oprema, ki ni zajeta v točki 1B001, za proizvodnjo strukturnih kompozitov in posebej zanje izdelanih sestavnih delov in pribora: NAPOTILO: GLEJ TUDI TOČKO 1B201. Opomba: Sestavni deli in pribor iz točke 1B101 vključujejo kalupe, stružnice, matrice, utrjevalce in orodje za stiskanje, vulkanizacijo, vlivanje, sintranje ali lepljenje kompozitnih struktur, laminatov in njegovih izdelkov. 1B102proizvodna oprema kovinskega prahu, razen tiste iz točke 1B002, in sestavni deli: NAPOTILO: GLEJ TUDI TOČKO 1B115.b. Opomba: Točka 1B102 zajema: 1B115Oprema, razen tiste iz točke 1B002 ali 1B102, za proizvodnjo pogonskih goriv in njihovih sestavin in posebej zanjo izdelani sestavni deli: Opomba 1 Glede opreme, posebej izdelane za proizvodnjo vojaškega blaga, glej Nadzor vojaškega blaga. Opomba 2: Predmet nadzora točke 1B115 ni oprema za proizvodnjo, ravnanje z in preskušanje ustreznosti borovega karbida. 1B116Dulci, posebej izdelani za proizvodnjo pirolitsko dobljenih materialov, oblikovanih v kalupih, napeljavah ali drugih podlagah iz predhodnikov plinov, ki se razgrajujejo pri temperaturah med 1573 K (1300 °C) in 3173 K (2900 °C) pri tlaku od 130 Pa do 20 kPa. 1B117Vsadni mešalniki z zmožnostjo v vakuumu v obsegu od 0 do 13326 kPa in z zmožnostjo temperaturnega nadzora mešalne komore in ki imajo vse naslednje značilnosti, in posebej izdelani sestavni deli zanje: 1B118Kontinuirni mešalniki z zmožnostjo mešanja v vakuumu v obsegu od 0 do 13326 kPa in z zmožnostjo temperaturnega nadzora mešalne komore in ki imajo vse naslednje značilnosti ter posebej izdelani sestavni deli zanje: 1B119Mešalniki na napajalno energijo, ki se uporabljajo za drobljenje ali mletje materialov iz točk 1C011.a, 1C011.b, 1C111 ali iz okvira Nadzora vojaškega blaga, in posebej izdelani sestavni deli zanje. 1B201Stroji za navijanje niti, razen tistih iz 1B001 ali 1B101, in oprema zanje: 1B225Elektrolitske celice za pridobivanje fluora s proizvodno zmogljivostjo nad 250 g fluora na uro. 1B226Elektromagnetni ločevalniki izotopov, ki so izdelani ali opremljeni z enim ali več ionskimi viri z zmogljivostjo skupnega toka ionskega curka 50 mA ali več. Opomba: Točka 1B226 zajema ločevalnike, ki: 1B227Pretvorniki za sintezo amonijaka ali enote za sintezo amonijaka, v katerih izstopa plin (dušik in vodik) iz visokotlačnega izmenjevalnega stolpa za amonijak/vodik pod visokim pritiskom, sintetizirani amonijak pa se vrne v ta stolp. 1B228Stolpi za kriogeno destilacijo vodika, ki imajo vse naslednje značilnosti: 1B229Stolpi s predeli za izmenjavo voda-vodikov sulfid in notranji kontraktorji: NAPOTILO: za stolpe, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za proizvodnjo težke vode, glej točko 0b004. 1B230Črpalke za kroženje raztopin koncentriranega ali razredčenega katalizatorja - kalijevega amida v tekočem amonijaku (KNH2/NH3), ki imajo vse naslednje značilnosti: 1B231Objekti ali obrati za ravnanje s tritijem in oprema zanje: 1B232Turboekspanderji ali skupine turboekspanzijskih kompresorjev, ki imajo vse naslednje značilnosti: 1B233Objekti ali obrati za ločevanje litijevih izotopov in oprema zanje:

a.

stroji za navijanje niti, katerih gibi pozicioniranja, ovijanja in navijanja so koordinirani in programirani v treh ali več oseh in ki so posebej izdelani za proizvodnjo kompozitnih struktur ali laminatov iz vlaknenih ali nitastih materialov;

b.

stroji za polaganje trakov ali nameščanje preje, katerih gibi pozicioniranja ali polaganja trakov, preje ali listov so koordinirani in programirani v dveh ali več oseh in ki so posebej izdelani za proizvodnjo kompozitnih struktur letalskih okvirjev ali projektilov; Opomba: V smislu točke 1B001.b pomeni pojem projektil kompletni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke.

c. Tehnična opomba:

mnogosmerni, mnogodimenzionalni tkalski ali prepletni stroji, vključno z opremo za adaptacijo ali modifikacijo za tkanje, prepletanje ali vpletanje vlaken pri proizvodnji kompozitnih struktur; Za namene 1B001.c. je pletenje vključeno v tehniko prepletanja. Opomba: Predmet nadzora v točki 1B001.c niso tekstilni stroji, ki niso prirejeni za zgoraj opisano končno uporabo.

d.

oprema, posebej izdelana ali prirejena za proizvodnjo ojačanih vlaken:

1. oprema za spremembo polimernih vlaken (kakor so poliakrilnitrilna, rejonska, smolna ali polikarbosilanska) v ogljikova ali silicijkarbidna vlakna, vključno s posebnimi napravami za usmerjanje vlaken med toplotno obdelavo;

2. oprema za nanašanje elementov ali spojin s kemičnim naparjevanjem na ogrete nitaste podlage za proizvodnjo silicijkarbidnih vlaken;

3. oprema za mokro izpredanje keramike, odporne proti visokim temperaturam (npr. aluminijevega oksida);

4. oprema za spreminjanje predoblik vlaken z vsebnostjo aluminija s toplotno obdelavo v vlakna aluminijevega oksida;

e.

oprema za izdelavo prepregov iz točke 1C010.e po termoplastičnem postopku;

f.

oprema za nemoteno tridimenzionalno ugotavljanje napak z uporabo ultrazvočne ali rentgenske tomografije, posebej izdelana za kompozitne materiale.

a.

struktur za letalsko ali vesoljsko plovbo;

b.

motorjev za zrakoplove ali vesoljska plovila; ali

c.

posebej izdelanih sestavnih delov za takšne strukture ali motorje.

a.

stroji za navijanje niti, katerih gibi pozicioniranja, ovijanja in navijanja so koordinirani in programirani v treh ali več oseh in ki so posebej izdelani za proizvodnjo kompozitnih struktur ali laminatov iz vlaknenih ali nitastih materialov, in nadzor koordiniranja in programiranja;

b.

stroji za polaganje trakov, katerih gibi pozicioniranja in polaganja trakov in listov so koordinirani in programirani v dveh ali več oseh in ki so posebej izdelani za proizvodnjo kompozitnih struktur letalskih okvirjev in projektilov;

c.

oprema, izdelana ali prirejena za proizvodnjovlaknenih ali nitastih materialov:

1. oprema za spreminjanje polimernih vlaken (kakor npr. poliakrilonitrilnih, rejonskih ali polikarbosilanskih), vključno s posebnimi napravami za usmerjanje vlaken med toplotno obdelavo;

2. oprema za nanašanje elementov ali spojin s kemičnim naparjevanjem na ogrete nitaste podlage;

3. oprema za mokro izpredanje keramike, odporne proti visokim temperaturam (npr. aluminijev oksid);

d.

oprema, izdelana ali prirejena za posebno površinsko obdelavo ali za proizvodnjo prepregov iz točke 9C110. Opomba: Oprema iz točke 1B101.d vključuje naprave za zvijanje, polaganje, prevlekanje in šablone za izrezovanje oblik.

a.

proizvodna oprema kovinskega prahu, ki se uporablja za proizvodnjo sferičnih ali atomiziranih materialov (v nadzorovanem okolju) iz točk 1C011.a, 1C011.b, 1C111.a.1, 1C111.a.2 ali iz okvira o Nadzoru vojaškega blaga;

b.

posebej izdelani sestavni deli za proizvodno opremo iz točke 1B002 ali 1B102.a.

a.

generatorje plazme (visokofrekvenčni reaktivni lok), ki so uporabni za pridobivanje tankoplastno razpršenega ali sferičnega kovinskega prahu v okolju mešanice argon-voda;

b.

opremo za električno odcepljanje, ki se uporablja za pridobivanje tankoplastno razpršenega ali sferičnega kovinskega prahu v okolju mešanice argon-voda;

c.

opremo, uporabno za proizvodnjo sferičnega aluminijevega prahu s spreminjanjem taline v inertnem mediju (npr. v dušiku).

a.

proizvodna oprema, ki se uporablja pri proizvodnji, ravnanju s tekočimi pogonskimi sredstvi ali njihovimi sestavinami ali preskušanju njihove ustreznosti iz točk 1C011.a, 1C011.b, 1C111 ali iz okvira Nadzora vojaškega blaga;

b.

proizvodna oprema, ki se uporablja pri proizvodnji, ravnanju z, mešanju, vulkanizaciji, vlivanju, stiskanju, strojni izdelavi, izvlekanju ali preskušanju ustreznosti trdnih pogonskih goriv ali njihovih sestavin iz točk 1C011.a, 1C011.b, 1C111 ali iz seznama Nadzora vojaškega blaga; Opomba: Predmet nadzora v točki 1B115.b niso vsadni mešalniki, kontinualni mešalniki ali mešalniki na napajalno energijo. Glede nadzora nad vsadnimi mešalniki, kontinualnimi mešalniki in mešalniki na napajalno energijo glej točke 1B117, 1B118 in 1B119.

a.

skupno volumetrično zmogljivost 110 litrov ali več; in

b.

najmanj eno mešalno/gnetno gred, vgrajeno zunaj centra.

a.

dva ali več mešalnih/gnetnih gredi; ali

b.

eno oscilacijsko rotacijsko gred, ki ima gnetilne lopatice/igle tako na gredi kakor tudi v ohišju mešalne komore.

a.

stroji za navijanje niti, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1. njihovi gibi pozicioniranja, ovijanja in navijanja so koordinirani in programirani v dveh ali več oseh;

2. posebej so izdelani za proizvodnjo kompozitnih struktur ali laminatov iz vlaknenih ali nitastih materialov; in

3. primerni so za navijanje valjastih rotorjev s premerom od 75 do 400 mm in dolžine 600 mm ali več;

b.

naprave za koordiniranje in programiranje strojev za navijanje niti iz točke 1B201.a;

c.

precizni pomožni oporni elementi za stroje za navijanje niti iz točke 1B201.a.

a.

lahko obogatijo stabilne izotope;

b.

imajo ionski vir in tudi kolektorje v magnetnem polju, njihova zgradba pa je takšna, da so sami zunaj polja.

a.

izdelani so za delovanje pri notranjih temperaturah 35 K (–238 °C) ali manj;

b.

izdelani so za delovanje pri notranjem tlaku od 0,5 do 5 MPa;

c.

izdelani so iz:

1. nerjavnega jekla serije 300 z nizko vsebnostjo žvepla, ki ima avstenitno ASTM (ali enakovreden standard) število velikosti zrna najmanj 5; ali

2. enakovrednih materialov, ki so tako kriogeni kot tudi združljivi s H2; in

d.

njihov notranji premer je najmanj 1 m, efektivna dolžina pa najmanj 5 m.

a.

stolpi s predeli za izmenjavo voda-vodikov sulfid, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1. lahko delujejo pri tlakih najmanj 2 MPa;

2. izdelani so iz ogljikovega jekla, ki ima avstenitno ASTM (ali enakovreden standard) število velikosti zrna najmanj 5; in

3. s premerom najmanj 1,8 m;

b. Tehnična opomba:

notranji kontraktorji v stolpih za izmenjavo vode in vodikovega sulfida, ki so opisani v točki 1B229.a. Notranji kontraktorji v stolpih so ločeni predelki, ki imajo efektivni skupni premer najmanj 1,8 m in so izdelani tako, da olajšajo protitočno gibanje, izdelani pa so iz nerjavnega jekla, ki ima delež ogljika največ 0,03 %. To so lahko rešetni vložki, zapiralni vložki, vložki z destilacijskim pokrovom ali vložki s turbinsko rešetko.

a.

so nepredušno zaprte (tj. hermetično zatesnjene);

b.

imajo zmogljivost, večjo od 8,5 m3/h; in

c.

eno od naslednjih značilnosti:

1. pri koncentrirani raztopini kalijevega amida (1 % ali več) je njihov delovni tlak od 1,5 do 60 MPa; ali

2. pri razredčeni raztopini kalijevega amida (manj kot 1 %) je njihov delovni tlak od 20 do 60 MPa;

a.

objekti ali obrati za proizvodnjo, rekuperacijo, ekstrakcijo, koncentracijo tritija ali za druge načine ravnanja z njim;

b.

oprema za objekte ali obrate za ravnanje s tritijem:

1. vodikove ali helijeve hladilne enote z zmogljivostjo hlajenja na 23 K (–250 °C) ali manj, z zmogljivostjo odvajanja toplote več kot 150 W;

2. sistemi za shranjevanje ali čiščenje vodikovega izotopa, ki uporabljajo kovinske hidride kot medij za shranjevanje ali čiščenje.

a.

izdelani so za delovanje pri izhodnih temperaturah 35 K (–238 °C) ali manj; in

b.

izdelani so za pretok plinastega vodika 1000 kg/uro ali več.

a.

objekti ali obrati za ločevanje litijevih izotopov;

b.

oprema za ločevanje litijevih izotopov:

1. posebno razvrščeni stolpi za izmenjavo med tekočinama, ki so posebej izdelani za litijeve amalgame;

2. črpalke za živo srebro ali litijev amalgam;

3. celice za elektrolizo litijevega amalgama;

4. uparjalniki za koncentrirane raztopine litijevega hidroksida.

1CMateriali Tehnična opomba: Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnični opombi:

Kovine in zlitine: Surove oblike: Napol obdelane oblike (prevlečene, prekrite, navrtane, naluknjane ali ne): Predmet nadzora ostaja blago, izvoženo v oblikah, ki niso zajete v seznamu in so deklarirane kot dokončani proizvod, vendar v resnici pomenijo surove ali napol obdelane oblike. 1C001Materiali, izdelani posebej kot absorbenti elektromagnetskih valov, ali intrinsično prevodni polimeri: NAPOTILO: GLEJ TUDI TOČKO 1C101. 1C002Kovinske zlitine, praškaste kovinske zlitine in legirani materiali: NAPOTILO: GLEJ TUDI TOČKO 1C202. Opomba: Predmet nadzora po točki 1C002 niso kovinske zlitine, prah kovinskih zlitin ali zlitinski materiali za podlage za izdelavo prevlek. 1C003Magnetne kovine kakršnihkoli vrst ali oblik, ki imajo katerokoli od naslednjih 1C004Zlitine urana in titana ali volframove zlitine z matriko na osnovi železa, niklja ali bakra, ki imajo naslednje značilnosti: 1C005Superprevodnikompozitni prevodniki, katerih dolžina presega 100 m ali imajo maso, ki presega 100 g, kot sledijo: 1C006Tekočine in maziva: V smislu točke 1C006 se določa: 1C007Keramični osnovni materiali, keramični materiali, ki niso kompozitni, kompozitni materiali s keramično matriko in njihove predhodne sestavine: NAPOTILO: GLEJ TUDI TOČKO 1C107. 1C008Nefluorirane polimerne snovi: Točka posteklenitve (Tg) pri materialih iz točke 1C008 se določa z uporabo suhe metode, opisane v ISO 11357-2 (1999) ali enakovrednimi nacionalnimi standardi. 1C009Nepredelane fluorirane spojine: 1C010Vlakneni ali nitasti materiali, ki se lahko uporabijo v kompozitnih strukturah organske matrike, kovinske matrike ali ogljikove matrike ali v laminatih: NAPOTILO: GLEJ TUDI TOČKO 1C210. 1C011Kovine in spojine: NAPOTILO: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA in TOČKO 1C111. 1C012Materiali: Ti materiali se navadno uporabljajo kot jedrski toplotni viri. 1C101Materiali in naprave za zmanjšano opaznost, kakor je radarska odbojnost, ultravijolični/infrardeči znaki in zvočni znaki, razen tistih iz točke 1C001, ki se uporabljajo v projektilih, projektilnih podsistemih ali neimenovanih zrakoplovih, navedenih v točki 9A012. Opomba 1: Točka 1C101 vključuje: Opomba 2: Točka 1C101 ne vključuje prevlek, kadar se uporabljajo za toplotni nadzor satelitov. V točki 1C101 pomeni izraz projektilih komponente raketnih sistemov in neimenovanih zrakoplovov z dosegom 300 km. 1C102Ponovno nasičeni pirolizirani ogljik-ogljikovi materiali, izdelani za vesoljska plovila iz točke 9A004 ali za sondirne rakete iz točke 9A104. 1C107Grafit in keramični materiali, razen tistih iz točke 1C007: 1C111Goriva in sestavine goriv, razen tistih iz točke 1C011: Opomba: Glede goriv in sestavin goriv, ki niso zajeti v točki 1C111, glej Nadzor vojaškega blaga. 1C116Martenzitna jekla (jekla, na splošno določena z visokim deležem niklja, zelo nizkim deležem ogljika in uporabo nadomestnih elementov ali usedlin, ki omogočajo utrjevanje s staranjem) z natezno trdnostjo najmanj 1500 MPa ali več, merjeno pri 293 K (20 °C), in so v obliki pločevine, plošče ali cevi z debelino 5 mm ali manj. NAPOTILO: GLEJ TUDI TOČKO 1C216. 1C117Volfram, molibden in njune zlitine v obliki enakih sferičnih ali atomiziranih delcev premera 500 mikrometrov ali manj, čistote 97 % ali več, ki se uporabljajo za izdelavo elementov motorjev za projektile, to je za toplotne ščite, podlage za dulce, vratove dulcev in površine, ki se uporabljajo za krmiljenje potiska. 1C118Dupleksno nerjavno jeklo, stabilizirano s titanom (Ti-DSS): 1C202Naslednje zlitine, razen tistih, določenih v točki 1C002.b.3. ali b.4: Zgoraj navedene zlitine se nanašajo na zlitine pred toplotno obdelavo ali po njej. 1C210Vlakneni ali nitasti materiali ali prepregi, razen tistih, ki so določeni v točkah 1C010.a, b ali e: Opomba: V točki 1C210 so vlakneni ali nitasti materiali omejeni na neskončno monofilamentno prejo, prejo, predprejo, predivo ali trakove. 1C216Maražno jeklo, razen tistega, ki je določeno v točki 1C116, z natezno trdnostjo 2050 MPa ali več pri 293 K (20 °C). Opomba: Točka 1C216 ne zajema oblik, pri katerih so linearne dimenzije 75 mm ali manj. Izraz maražno jeklo z natezno trdnostjo zajema maražno jeklo pred toplotno obdelavo ali po njej. 1C225Bor, obogaten z izotopom bor 10 (10B) nad vrednostmi v naravi: elementarni bor, njegove spojine, mešanice, ki vsebujejo bor, izdelki iz teh materialov, odpadki ali ostanki navedenih materialov. Opomba: Mešanice iz točke 1C225, ki vsebujejo bor, vključujejo tudi materiale z vsebnostjo bora. Masni delež izotopa bor 10 v naravi znaša približno 18,5 ut. % (20 at. %). 1C226Volfram, volframov karbid in zlitine z masnim deležem volframa nad 90 % in obema naslednjima značilnostma: Opomba: Točka 1C226 ne zajema delov, ki so posebej izdelani kot uteži ali kolimatorji za žarke gama. 1C227Kalcij, ki ima obe naslednji značilnosti: 1C228Magnezij, ki ima obe naslednji značilnosti: 1C229Bizmut, ki ima obe naslednji značilnosti: 1C230Kovinski berilij, zlitine, pri katerih je masni delež berilija nad 50 %, berilijeve spojine in njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih materialov. Opomba: Predmet nadzora v točki 1C230 niso: 1C231Kovinski hafnij, zlitine, pri katerih je masni delež hafnija, hafnijevih spojin nad 60 %, njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih materialov. 1C232Helij-3 (3He), mešanice, ki vsebujejo helij-3, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo prej navedene snovi. Opomba: Predmet nadzora točke 1C232 ni izdelek ali naprava, ki vsebuje manj kot 1 g helija-3. 1C233Litij, obogaten z izotopom litij-6 (6Li) nad vrednostmi v naravi, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo obogateni litij: elementarni litij, zlitine, spojine, mešanice, ki vsebujejo litij, izdelki iz teh materialov, odpadki ali ostanki navedenih materialov. Opomba: Točka 1C233 ne zajema termoluminescenčnih dozimetrov. Masni delež izotopa litij-6 v naravi znaša približno 6,5 ut. % (7,5 at. %). 1C234Cirkonij, pri katerem je razmerje med masnim deležem hafnija in cirkonija manjše od 1:500: kovinski cirkonij, zlitine, pri katerih je masni delež cirkonija nad 50 %, spojine, njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih materialov. Opomba: 1C234 ne zajema cirkonija v obliki folije z debelino 0,10 mm ali manj. 1C235Tritij, tritijeve spojine, mešanice, ki vsebujejo tritij, v katerih je razmerje med tritijevimi in vodikovimi atomi večje od 1:1000, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo prej navedene snovi. Opomba: 1C235 ne zajema izdelkov ali naprav, ki vsebujejo manj kot 1,48 × 103 GBq (40 Ci) tritija. 1C236Sevalci alfa z razpolovno dobo 10 dni ali več, vendar manj kot 200 let, in so v naslednjih oblikah: Opomba: Točka 1C236 ne zajema izdelkov ali naprav, ki vsebujejo manj kot 3,7 GBq (100 mCi) sevalcev alfa. 1C237Radij-226 (226Ra), zlitine radija-226, spojine radija-226, mešanice, ki vsebujejo radij-226, njihovi izdelki in izdelki ali naprave, ki vsebujejo prej navedene materiale. Opomba: Točka 1C237 ne zajema: 1C238Klorov trifluorid (ClF3). 1C239Močni eksplozivi, razen tistih, ki so zajeti v Nadzoru vojaškega blaga, ali snovi ali mešanice, kjer je masni delež takšnih eksplozivov večji od 2 % in katerih kristalna gostota je večja od 1,8 g/cm3, hitrost detonacije pa večja od 8000 m/s. 1C240Nikelj v prahu in porozni kovinski nikelj, razen tistega, ki je naveden v 0C005: Opomba: Točka 1C240 ne zajema: Točka 1C240.b se nanaša na porozno kovino, ki se oblikuje s stiskanjem ali sintranjem materialov iz točke 1C240.a, da nastane kovinski material z drobnimi porami, ki so enakomerno porazdeljene po vsem volumnu. 1C350Kemikalije, ki se lahko uporabijo kot predhodniki toksičnih kemičnih agentov, in mešanica kemikalij, ki vsebujejo eno ali več navedenih: NAPOTILO: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA IN TOČKO 1C450. Opomba 1: Za izvoz v države, ki niso članice Konvencije o kemičnem orožju, predmet nadzora točke 1C350 niso mešanice kemikalij, ki vsebujejo ene ali več kemikalij, določenih v točkah 1C350.1, .3, .5, .11, .12, .13, .17, .18, .21, .22, .26, .27, .28, .31, .32, .33, .34, .35, .36, .54, .55, .56, .57 in .63, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 10 ut. % mešanice. Opomba 2: Za izvoz v države, ki so članice Konvencije o kemičnem orožju, predmet nadzora točke 1C350 niso mešanice kemikalij, ki vsebujejo ene ali več kemikalij, določenih v točkah 1C350.1, .3, .5, .11, .12, .13, .17, .18, .21, .22, .26, .27, .28, .31, .32, .33, .34, .35, .36, .54, .55, .56, .57 in .63, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 ut. % mešanice. Opomba 3: Predmet nadzora točke 1C350 niso mešanice kemikalij, ki vsebujejo eno alo več kemikalij, določenih v točki 1C350.2, .6, .7, .8, .9, .10, .14, .15, .16, .19, .20, .24, .25, .30, .37, .38, .39, .40, .41, .42, .43, .44, .45, .46, .47, .48, .49, .50, .51, .52, .53, .58, .59, .60, .61 in .62, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 ut. % mešanice. Opomba 4: Predmet nadzora točke 1C350 niso proizvodi, ki se štejejo za potrošniško blago, pakirano za prodajo na drobno za osebno rabo ali pakirano za individualno rabo. 1C351Človeški patogeni, zoonoze in toksini: Opomba: Predmet nadzora točke 1C351 niso vakcine ali imunotoksini. 1C352Ivalski patogeni: Opomba: Predmet nadzora točke 1C352 niso vakcini. 1C353Genetski elementi in genetsko modificirani organizmi: Opomba: Točka 1C353 se ne uporablja za verige nukleinske kisline, povezane s patogenostjo entehemoragične Escherichie coli, serotip O157 in drugih sojev, ki proizvajajo verotoksin, razen tistih za kodiranje verotoksina ali njegovih podenot. 1C354Rastlinski patogeni: 1C450Strupene kemikalije in njihove predhodne sestavine, in zmesi kemikalij, ki vsebujejo eno ali več teh kemikalij: NAPOTILO: GLEJ TUDI 1C350, 1C351.d. IN NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA. Opomba: Predmet nadzora točke 1C450 niso proizvodi, ki se pojmujejo kot potrošniško blago, pakirano za prodajo na drobno za osebno rabo ali pakirano za individualno rabo.

Če določbe ne opredeljujejo drugače, obsegata izraza kovine in zlitine v točkah od 1C001 do 1C012 naslednje neobdelane in napol obdelane oblike:

anode, kepe, palice (vključno s palicami z zarezami in žičniškimi palicami), klade, bloki, grude, briketi, pogače, katode, kristali, kubusi, kocke, zrna, kroglice, ingoti, plošče, peleti, šibike, prah, koluti, sekanci, krajniki, nepravilni koščki, gobe, palčice;

1CMateriali Tehnična opomba: a.

kovani ali obdelani materiali, izdelani z valjanjem, vlečenjem, ekstrudiranjem, kovanjem, nabojnim ekstrudiranjem, stiskanjem, drobljenjem, atomiziranjem in s struženjem: profili, kanali, krogi, diski, prah, kosmiči, folije in listi, kovani predmeti, plošče, prah, stiskanine in tiskanine, trakovi, obroči, palice (vključno s taljenimi palicami, žičniškimi palicami in valjano žico), odrezki, oblike, listi, trakovi, cevi in črevesa (vključno s krogi, kvadrati in odprtinami za cevi), vlečena ali ekstrudirana žica;

b.

livarski materiali, dobljeni z litjem v pesku, šablonah, kovini, štukaturi ali v drugih vrstah kalupov, vključno z odlitki, dobljenimi pri visokem pritisku, sintriranimi oblikami in oblikami, dobljenimi z metalurgijo prahu

a.

materiali za absorpcijo frekvenc, večjih od 2 × 108 Hz, vendar manjših od 3 × 1012 Hz; Opomba 1: Predmet nadzora točke 1C001.a niso: Opomba 2: Opomba 1 k točki 1C001.a zajema tudi magnetne materiale, ki se uporabljajo za absorpcijo in jih vsebujejo barve.

a.

absorberji tipa las, ki so izdelani iz naravnih ali umetnih vlaken, pri katerih omogoča absorpcijo nemagnetni naboj;

b.

absorberji brez izgube magnetnosti, katerih naključni videz je nedvodimenzionalna oblika, vključno s piramidasto, stožčasto, klinasto in gubasto;

c.

dvodimenzionalni absorberji z vsemi naslednjimi značilnostmi:

1. Tehnična opomba:

izdelani so iz: Vzorci blaga za absorpcijo iz točke 1C001.a, opomba št. 1.c.1, morajo biti kvadrati s stranico najmanj petih valovnih dolžin osrednje frekvence in nameščeni v oddaljenem polju sevajočega elementa.

1. a.

penastih plastičnih materialov (gibkih ali negibkih) z ogljikovim nabojem ali iz organskih materialov, vključno z vezivi, ki dajejo več kot 5 % odmeva v primerjavi s kovino prek frekvenčnega pasu, ki je za ± 15 % širši ali ožji od osrednje frekvence incidentalne energije, in ti absorberji ne morejo prenesti temperatur, višjih od 450 K (177 °C); ali

b.

keramičnih materialov, ki dajejo več kot 20 % odmeva v primerjavi s kovino prek pasovne širine, ki je za ± 15 % širša ali ožja od osrednje frekvence incidentalne energije, in ti absorberji ne morejo prenesti temperatur, višjih od 800 K (527 °C);

2. imajo natezno trdnost manj kot 7 × 106 N/m2; in

3. imajo tlačno trdnost manj kot 14 × 106 N/m2;

d.

dvodimenzionalni absorberji, izdelani iz sintriranih feritov, ki imajo:

1. specifično težo več kot 4,4; in

2. največjo delovno temperaturo 548 K (275 °C).

b.

materiali za absorpcijo frekvenc, večjih od 1,5 × 1014 Hz, vendar manjših od 3,7 × 1014 Hz in nepropustnih za vidno svetlobo;

c. Tehnična opomba:

intrinzično prevodni polimerni materiali s skupno elektroprevodnostjo prek 10000 S/m (Siemensov na meter) ali s površinsko upornostjo manj kot 100 ohmov/kvadrat, katerih osnova so naslednji polimeri: Skupna elektroprevodnost in površinska upornost se določata z uporabo ASTM D-257 ali enakovrednih nacionalnih standardov.

c.

1. polianilin;

2. polipirol;

3. politiofen;

4. polifenilen-vinilen; ali

5. politienilen-vinilen.

1CMateriali Tehnična opomba: Tehnične opombe:

1. Kovinske zlitine v točki 1C002 so tiste, ki vsebujejo večji utežnostni odstotek navedene kovine od kateregakoli drugega elementa.

2. Odpornost proti stalni temperaturi in tlaku se mora meriti v skladu s standardom E-193 ASTM ali v skladu z enakovrednimi nacionalnimi standardi.

3. Odpornost proti občasni obremenitvi s temperaturo in tlakom se mora meriti v skladu s standardom E-606 ASTM Recommended Practice for Constant-Amplitude Low-Cycle Fatigue Testing ali enakovrednimi nacionalnimi standardi. Preskušanje mora biti osno s povprečnim razmerjem tlaka, enakim 1, in s faktorjem koncentracije tlaka (Kt), enakim 1. Povprečni tlak je določen kot razlika med največjim in najmanjšim tlakom, deljena z največjim tlakom.

a.

aluminidi:

1. nikljev aluminid, v katerem je najmanj 15 ut. % aluminija, največ 38 ut. % aluminija in vsaj en dodaten legirni element;

2. titanov aluminid, v katerem je 10 ut. % ali več aluminija in vsaj en dodatni primešani element;

b.

kovinske zlitine, izdelane iz materiala iz točke 1C002.c.:

1. nikljeve zlitine:

1. a.

z odpornostjo proti stalni temperaturi in tlaku v obsegu 10000 ur ali več pri 923 K (650 °C) pod tlakom 676 MPa; ali

b.

z odpornostjo proti občasni temperaturi in tlaku v obsegu 10000 ciklusov ali več pri 823 K (550 °) in pod maksimalnim tlakom 1095 MPa;

2. niobijeve zlitine:

2. a.

z odpornostjo proti stalni temperaturi in tlaku v obsegu 10000 ur ali več pri 1073 K (800 °C) pod tlakom 400 MPa; ali

b.

z odpornostjo proti občasni temperaturi in tlaku v obsegu 10000 ciklusov ali več pri 973 K (700 °C) in pod maksimalnim tlakom 700 MPa;

3. titanove zlitine:

3. a.

z odpornostjo proti stalni temperaturi in tlaku v obsegu 10000 ur ali več pri 723 K (450 °C) pod tlakom 200 MPa; ali

b.

z odpornostjo proti občasni temperaturi in tlaku v obsegu 10000 ciklusov ali več pri 723 K (450 °C) in pod maksimalnim tlakom 400 MPa;

4. aluminijeve zlitine z natezno trdnostjo:

4. a.

240 MPa ali več pri 473 K (200 °C); ali

b.

415 MPa ali več pri 298 K (25 °C);

5. magnezijeve zlitine z:

5. a.

natezno trdnostjo 345 MPa ali več; in

b.

Korozijsko stopnjo manj kot 1 mm/leto v 3-odstotni vodni raztopini natrijevega klorida, merjeno v skladu s standardom G-31 ASTM ali enakovrednimi nacionalnimi standardi;

c.

prah kovinskih zlitin ali drobci za material, ki ima vse naslednje značilnosti:

1. Tehnična opomba:

izdelani so iz kateregakoli od naslednjih sestavnih sistemov: V enačbah v nadaljevanju pomeni X enega ali več legirnih elementov.

a.

nikljeve zlitine (Ni-Al-X, Ni-X-Al), namenjene za dele ali komponente turbinskih motorjev, to je z manj kot tremi nekovinskimi delci (ki se vnašajo med proizvodnim postopkom), večjimi od 100 μm v 109 delcih zlitine;

b.

niobijeve zlitine (Nb-Al-X ali Nb-X-Al, Nb-Si-X ali Nb-X-Si, Nb-Ti-X ali Nb-X-Ti);

c.

titanove zlitine (Ti-Al-X ali Ti-X-Al);

d.

aluminijeve zlitine (Al-Mg-X ali Al-X-Mg, Al-Zn-X ali Al-X-Zn, Al-Fe-X ali Al-X-Fe); ali

e.

magnezije zlitine (Mg-Al-X ali Mg-X-Al);

2. proizvedeni v nadziranem okolju po kateremkoli od naslednjih postopkov:

2. a.

z vakuumsko atomizacijo;

b.

s plinsko atomizacijo;

c.

z rotacijsko atomizacijo;

d.

s hlajenjem curka;

e.

s predenjem s taljenjem in kominucijo;

f.

z ekstrakcijo s taljenjem in kominucijo; ali

g.

z mehanskim zlitjem; in

3. ki lahko tvorijo materiale iz točke 1C002.a ali 1C002.b.

d.

legirni materiali z naslednjimi značilnostmi:

1. izdelani iz kateregakoli sestavnega sistema iz točke 1C002.c.1;

2. v obliki nezmletih lusk, trakov ali tankih palčk; in

3. proizvedeni v nadziranem okolju po kateremkoli od naslednjih postopkov:

3. a.

s hlajenjem curka;

b.

s predenjem s taljenjem; ali

c.

z ekstrakcijo s taljenjem.

a. Tehnična opomba:

začetno relativno prepustnost 120000 ali več in debelino 0,05 mm ali manj; Meritev začetne prepustnosti se mora opraviti na popolnoma razbeljenem materialu.

b.

magnetostriktne zlitine z naslednjimi značilnostmi:

1. magnetostrikcijo nasičenosti več kot 5 × 10-4; ali

2. magnetomehanski vezni faktor (k) več kot 0,8; ali

c. Tehnična opomba:

so amorfni ali nanokristalinski trakovi zlitin, ki imajo naslednje značilnosti: Nanokristalinski materiali iz točke 1C003.c so tisti, ki imajo velikost kristalnih zrnc 50 nm ali manj, kakor je določeno z uporabo rentgenske difrakcije.

c.

1. vsebujejo najmanj 75 ut. % železa, kobalta ali niklja;

2. imajo nasičeno magnetno indukcijo (Bs) 1,6 T ali več; in

3. imajo katerokoli od naslednjih značilnosti:

3. a.

debelino trakov 0,02 mm ali manj; ali

b.

elektroupornost 2 × 10-4 ohm cm ali več.

a.

gostoto več kot 17,5 g/cm3;

b.

mejo elastičnosti več kot 880 MPa;

c.

skrajno natezno trdnost več kot 1270 MPa; in

d.

elongacijo več kot 8 %.

a.

mnogofilamentni superprevodnikompozitni vodniki, ki vsebujejo enega ali več niobij-titanovih filamentov:

1. vstavljeni v matriko, razen v baker ali v mešano matriko, na osnovi bakra; ali

2. s ploščino preseka manj kot 0,28 × 10-4 mm2 (oziroma premera 6 μm v primeru krožnih filamentov);

b.

superprevodnikompozitni prevodniki, ki vsebujejo enega ali več superprevodnih filamentov, razen niobij-titanovih, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1. kritično temperaturo pri ničti magnetni indukciji, ki presega 9,85 K (–263,31 °C), vendar je manjša od 24 K (–249,16 °C);

2. ploščino preseka manj kot 0,28 × 10-4 mm2; in

3. ostanejo v superprevodnem stanju pri temperaturi 4,2 K (–268,96 °C), kadar so izpostavljeni magnetnemu polju, ustrezajočemu stopnji magnetne indukcije 12 T.

a.

hidravlične tekočine, katerih osnovna sestavina je katerakoli od naslednjih spojin ali materialov:

1. Tehnična opomba:

sintetična silikoogljikova olja z vsemi naslednjimi značilnostmi: V smislu točke 1C006.a.1 vsebujejo silikoogljikova olja samo silicij, vodik in ogljik.

a.

plamenišče nad 477 K (204 °C);

b.

točka litja pri 239 K (–34 °C) ali manj;

c.

indeks viskoznosti 75 ali več; in

d.

termično stabilnostjo pri 616 K (343 °C); ali

2. Tehnična opomba:

klorofluorkarbonati z vsemi naslednjimi značilnostmi: V smislu točke 1C006.a.2 vsebujejo klorofluorkarbonati izključno ogljik, fluor in klor.

a.

brez plamenišča;

b.

z vnetiščem nad 977 K (704 °C);

c.

točka litja pri 219 K (–54 °C) ali manj;

d.

indeks viskoznosti 80 ali več; in

e.

z vreliščem pri 473 K (200 °C) ali več;

b.

maziva, katerih osnovna sestavina je katerakoli od naslednjih spojin ali materialov:

1. fenilenovi ali alkilfenilenovi estri ali tioetri ali njihove mešanice, ki vsebujejo več kot dve etrski ali tioetrski funkciji ali njune mešanice; ali

2. tekočine iz fluoriranih silikonov s kinematično viskoznostjo manj kot 5000 mm2/s, merjeno pri 298 K (25 °C);

c.

tekočine za dušenje ali flotacijo s čistoto več kot 99,8 %, ki vsebujejo manj kot 25 delcev, velikih 200 μm ali večjih na 100 ml, in ki vsebujejo najmanj 85 % katerekoli od naslednjih spojin ali materialov:

1. dibromotetrafluoretana;

2. poliklortrifluoretilena (samo oljnih ali voskastih modifikacij); ali

3. polibromtrifluoretilena;

d.

fluoroogljikove elektronske hladilne tekočine, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1. vsebujejo 85 ut. % ali več katerekoli od naslednjih sestavin ali njihovih mešanic:

1. a.

monomernih oblik polifluoro-poliakrileter-triazinov ali perfluoralifatskih etrov;

b.

perfluoroalkiminov;

c.

perfluorocikloalkanov; ali

d.

perfluoroalkanov;

2. njihova gostota pri 298 K (25 °C) je 1,5 g/ml ali več;

3. pri 273 K (0 °C) so v tekočem stanju; in

4. vsebujejo 60 ut. % ali več fluora.

1CMateriali Tehnična opomba: Tehnične opombe: Tehnična opomba: a.

plamenišče z uporabo metode Cleveland Open Cup, opisane v ASTM D-92, ali enakovrednih nacionalnih metod;

b.

točka litja z uporabo metode, opisane v ASTM D-97, ali enakovrednih nacionalnih metod;

c.

indeks viskoznosti z uporabo metode, opisane v ASTM D-2270, ali enakovrednih nacionalnih metod;

d.

termična stabilnost z naslednjim preizkusom ali enakovrednimi nacionalnimi preizkusi: Vzorec imamo lahko za termično stabilnega, če po izvedenem postopku izpolnjuje naslednje pogoje:

20 ml preskušane tekočine zlijemo v 46-mililitrsko komoro iz nerjavnega jekla tipa 317, v kateri so tri kroglice, vse tri z (nominalnim) premerom 12,5 mm: prva je iz orodnega jekla M-10, druga iz jekla 52100 in tretja iz ladijske bronze (60 % Cu, 39 % Zn, 0,75 % Sn);

Komoro očistimo z dušikom, zapremo pri atmosferskem tlaku, temperaturo pa povečujemo do 644 ± 6 K (371 ± 6 °C) in ohranjamo šest ur pri tej temperaturi;

1. izguba mase vsake kroglice je manjša od 10 mg/mm2 njene površine;

2. sprememba izvorne viskoznosti, kakor je določena pri 311 K (38 °C), je manjša od 25 %; in

3. skupno kislinsko ali bazično število je manjše od 0,40;

e.

temperatura samovžiga se določi z uporabo metode, opisane v ASTM E-659, ali z uporabo enakovrednih nacionalnih metod;

a.

osnovni materiali iz samostojnih ali kompleksnih boridov titana, katerih skupna nečistota (brez namenoma dodatnih dodatkov) je manj kot 5000 ppm, povprečna velikost delcev enaka ali manjša od petih mikrometrov in pri katerih ni več kot 10 % delcev večjih od 10 mikrometrov;

b.

keramični materiali, ki niso kompozitni, v surovi ali polpredelani obliki, sestavljeni iz boridov titana z gostoto 98 % ali več teoretične gostote; Opomba: Predmet nadzora iz točke 1C007.b niso abrazivi.

c.

keramično-keramični kompozitni materiali s stekleno ali oksidno matriko in ojačeni z vlakni, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1. izdelani so iz kateregakoli od naslednjih materialov:

1. a.

Si-N;

b.

Si-C;

c.

Si-Al-O-N; ali

d.

Si-O-N; in

2. s specifično natezno trdnostjo, večjo od 12,7 × 103m;

d.

keramično-keramični kompozitni materiali z nepretrgano kovinsko fazo ali brez nje, ki vsebujejo delce, laske ali vlakna, pri katerih tvorijo matrika silicijevi karbidi ali nitridi, cirkonij ali bor;

e.

predhodniki materialov (tj. posebej zanje namenjeni polimerni ali kovinoorganski materiali) za proizvodnjo katerekoli faze ali faz materialov, naštetih v točki 1C007.c:

1. polidiorganosilani (za proizvodnjo silicijevega karbida);

2. polisilazani (za proizvodnjo silicijevega nitrida);

3. polikarbosilani (za proizvodnjo keramike s silicijevimi, ogljikovimi in dušikovimi komponentami);

f.

keramično-keramični kompozitni materiali s kisikovo ali stekleno matriko, ki so ojačeni s kontinuiranimi vlakni iz enega od naslednjih sistemov: Opomba: Točka 1C007.f ne zajema kompozitov, v katerih imajo filamenti teh sistemov natezno trdnost manjšo od 700 MPa pri 1273 K (1000 °C) ali ki imajo trajno natezno trdnost večjo od 1 % razteza pri obremenitvi 100 MPa in pri temperaturi 1273 K (1000 °C) v časovnem obsegu 100 ur.

1. Al2O3; ali

2. Si-C-N.

a.

Opomba: Predmet nadzora po točki 1C008.a niso netaljivi talilni prahi ali talilne oblike.

1. bis-maleimidi;

2. aromatski poliamid-imidi;

3. aromatski poliamidi;

4. aromatski polieterimidi s točko posteklenitve (Tg), višjo od 513 K (240 °C);

b.

termoplastični polimeri tekočih kristalov s točko temperaturne deformacije nad 523 K (250 °C), merjeno po ISO 75-3 (2004) ali po enakovrednih nacionalnih metodah, in z obremenitvijo 1,82 N/mm2, ki so sestavljeni:

1. iz katerekoli od naslednjih sestavin:

1. a.

fenilena, bifenilena ali naftalena; ali

b.

metila, iz fenilena s substituiranim terciarnim butilom ali fenilom, iz bifenilena ali naftalena; in

2. iz katerekoli od naslednjih kislin:

2. a.

tereftalne kisline;

b.

6-hidroksi-2-naftojske kisline; ali

c.

4-hidroksibenzojske kisline;

c.

poliarilen-eter ketoni:

1. ni v uporabi;

2. polieter-keton-keton (PEKK);

3. polieter-keton (PEK);

4. polieter-keton-eter-keton-keton (PEKEKK);

d.

poliarilen ketoni;

e.

poliarilen sulfidi, pri katerih je arilenska skupina bifenil, trifenil ali njuna kombinacija;

f.

polibifenileneter sulfoni s točko posteklenitve (Tg) višjo od 513 K (240 °C)

1CMateriali Tehnična opomba: Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: a.

kopolimeri viniliden fluorida, ki vsebujejo 75 % ali več beta kristalinske strukture v neraztegnjenem stanju;

b.

fluorirani poliamidi, ki vsebujejo 10 ut. % ali več kombiniranega fluora;

c.

fluorirani elastomeri fosfazena, ki vsebujejo 30 ut. % ali več kombiniranega fluora.

a.

organski vlakneni ali nitasti materiali, ki imajo vse naslednje značilnosti: Opomba: Predmet nadzora iz točke 1C010.a. ni polietilen.

1. specifični modul, večji od 12,7 × 106 m; in

2. specifično natezno trdnost, večjo od 23,5 × 104 m;

b. Tehnična opomba:

ogljikovi vlakneni ali nitasti materiali, ki imajo vse naslednje značilnosti: Opomba: Predmet nadzora iz točke 1C010.b niso izdelki, izdelani iz vlaknenih ali nitastih materialov, ki se uporabljajo pri popravilu delov zračnih plovil ali laminatov, če velikost posamezne plošče ne presega 50 cm × 90 cm. Značilnosti materialov, opisanih v točki 1C010.b, se določajo z uporabo metod z oznakami SRM 12 do 17, ki jih priporoča Suppliers Advance Composite Materials Association (SACMA), ali z uporabo enakovrednih nacionalnih nateznih preskusov, kakor so Japanese Industrial Standard JIS-R-7601, odstavek 6.6.2, ki temeljijo na povprečju velikega števila vzorcev.

b.

1. specifični modul, večji od 12,7 × 106 m; in

2. specifično natezno trdnost, večjo od 23,5 × 104 m;

c.

anorganski vlakneni ali nitasti materiali, ki imajo vse naslednje značilnosti: Opomba: Predmet nadzora točke 1C010.c niso:

1. specifični modul, večji od 2,54 × 106 m; in

2. tališče, točko razgraditve ali sublimišče nad 1922 K (1649 °C) v inertnem okolju;

1. nekontinuirana, mnogofazna, polikristalinska aluminijeva vlakna, narezana ali v naključnem prepletu, ki vsebujejo 3 ut. % ali več silicija, in katerih specifični modul je manj kot 10 × 106 m;

2. molibdenska vlakna ali vlakna njegovih zlitin;

3. borova vlakna;

4. nekontinuirana keramična vlakna s tališčem, točko razgraditve ali sublimiščem pod 2043 K (1770 °C) v inertnem okolju.

d.

vlakneni ali nitasti materiali:

1. ki so sestavljeni iz kateregakoli od naslednjih materialov:

1. a.

iz polieterimidov, naštetih v točki 1C008.a; ali

b.

iz materialov, naštetih v točkah 1C008.b do 1C008.f; ali;

2. ki so sestavljeni iz materialov, naštetih v točki 1C010.d.1.a ali 1C010.d.1.b, in mešana vlakna z drugimi vlakni, naštetimi v točkah 1C010.a, 1C010.b ali 1C010.c;

e. Tehnična opomba:

vlakna, ki so impregnirana z umetnimi ali naravnimi smolami (prepregi), vlakna, prevlečena s kovino ali ogljikom (predoblike), ali predoblike ogljikovih vlaken: Opomba: Predmet nadzora točke 1C010.e niso: Temperaturna točka posteklenitve (Tg) pri materialih iz točke 1C010.e se določa z uporabo suhe metode, opisane v ASTM D 3418. Temperaturna točka posteklenitve je za fenolne in epoksi smole določena z uporabo suhega postopka, ki je opisan v ASTM D 4065, pri frekvenci 1 Hz in hitrosti segrevanja 2 K (°C) na minuto.

e.

1. iz vlaknenih ali nitastih materialov, ki so določeni v točkah 1C010.a, 1C010.b ali 1C010.c;

2. iz organskih ali ogljikovih vlaknenih ali nitastih materialov:

2. a.

s specifično natezno trdnostjo, večjo od 17,7 × 104 m;

b.

s specifičnim modulom, večjim od 10,15 × 106 m;

c.

ki niso določeni v točkah 1C010.a ali 1C010.b; in

d.

imajo, kadar so impregnirani z materiali, določenimi v 1C008 ali 1C009.b, točko posteklenitve (Tg) višjo od 383 K (110 °C), kadar pa so impregnirani s fenolnimi ali epoksi smolami, imajo točko posteklenitve (Tg) enako ali višjo od 418 K (145 °C).

a.

vlakneni ali nitasti materiali, impregnirani z matriko epoksi smol (prepregi) ki se uporabljajo pri popravilu delov zračnih plovil ali laminatov, če velikost posamezne plošče ne presega 50 cm × 90 cm;

b.

prepregi, če so impregnirani s fenolnimi ali epoksi smolami, ki imajo točko posteklenitve (Tg) pod 433 K (160 °C) in temperaturo procesa pod točko posteklenitve.

a. Tehnična opomba:

kovine z velikostjo delcev manj kot 60 μm, bodisi sferične, atomizirane, sferoidne, v kosmičih ali drobljene, izdelane iz materiala, ki vsebuje 99 % ali več cirkonija, magnezija ali njunih zlitin; Naravna vsebnost hafnija v cirkoniju (značilna je od 2 % do 7 %) se šteje skupaj s cirkonijem. Opomba: Kovine ali zlitine iz točke 1C011.a so predmet nadzora ne glede na to, ali so kovine ali zlitine vdelane v aluminij, magnezij, cirkonij ali berilij ali ne.

b.

bor ali borov karbid s čistoto 85 % ali več in z delci velikosti 60 μm ali manj; Opomba: Kovine ali zlitine iz točke 1C011.b so predmet nadzora ne glede na to, ali so kovine ali zlitine vdelane v aluminij, magnezij, cirkonij ali berilij ali ne.

c.

gvanidin nitrat;

d.

nitrogvanidin nitrat (NQ) (CAS 556-88-7).

1CMateriali Tehnična opomba: Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: a.

plutonij v katerikoli obliki, v katerem je več kot 50 ut. % deleža plutonija z izotopskim številom 238; Opomba: Predmet nadzora točke 1C012.a niso:

a.

dobave, ki vsebujejo 1 g ali manj plutonija;

b.

dobave s tremi efektivnimi grami ali manj plutonija, kadar jih vsebujejo senzorji merilnih instrumentov.

b.

poprej ločeni neptunij 237 v katerikoli obliki. Opomba: Predmet nadzora točke 1C012.b niso dobave, ki vsebujejo 1 g ali manj neptunija 237.

a.

strukturne materiale in prevleke, izdelane posebej za zmanjševanje radarske odbojnosti;

b.

prevleke, vključno z barvami, izdelane posebej za zmanjševanje ali prikrojevanje odbojnosti ali oddajnosti v mikrovalovnem, infrardečem ali ultravijoličnem področju elektromagnetnega spektra.

1CMateriali Tehnična opomba: Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: a.

drobnozrnati grafit z gostoto 1,72 g/cm3 ali več, merjeno pri 288 K (15 °C), katerega delci merijo 100 μm ali manj, uporabni za raketne dulce (šobe) in obloge konic letal, ki se lahko obdelajo v kateregakoli od naslednjih proizvodov: NAPOTILO: Glej tudi točko 0C004.

1. Valji premera 120 mm ali več in dolžine 50 mm ali več;

2. Cevi z notranjim premerom 65 mm ali več in debelino stene 25 mm ali več, dolge 50 mm ali več; ali

3. Kocke velikosti 120 mm × 120 mm × 50 mm ali več;

b.

pirolitsko ali z vlakni ojačani grafit, uporaben za projektilne dulce in obloge konic letal, ki se vračajo v ozračje; NAPOTILO: Glej tudi točko 0C004.

c.

keramični kompozitni materiali (z dielektrično konstanto manj kot 6 pri frekvencah od 100 MHz do 100 GHz), uporabni za ohišja projektilov;

d.

keramika, ki je v masi ojačena s silicij-ogljikovimi vlakni, uporabna za konice projektilov.

a.

pogonske snovi:

1. Tehnična opomba:

sferični aluminijev prah, razen tistega, ki je zajet v Nadzoru vojaškega blaga, z delci enakega premera, manjšega od 200 μm, in z vsebnostjo aluminija 97 ut. % ali več, če vsaj 10 ut. % celotne mase pomenijo delci s premerom, manjšim od 63 μm, v skladu z ISO 2591:1988 ali enakovrednim nacionalnim standardom; Velikost delcev 63 μm (ISO R-565) ustreza 250 meshem (Tyler) ali 230 meshem (standard ASTM E-11).

2. Tehnična opomba:

kovinska goriva, razen tistih, ki so zajeta v nadzoru vojaškega blaga, z delci velikosti manj kot 60 μm, bodisi sferičnimi, atomiziranimi, sferoidalnimi, v luskinah ali zmletimi, ki vsebujejo 97 ut. % ali več katerekoli od naslednjih snovi: Naravna vsebnost hafnija v cirkoniju (značilna je od 2 % do 7 %) se šteje skupaj s cirkonijem.

2. a.

cirkonija;

b.

berilija;

c.

magnezija; ali

d.

zlitin kovin iz zgornjih podtočk a. do c.;

3. tekoči oksidanti, kot so:

3. a.

didušikov trioksid;

b.

dušikov dioksid/didušikov tetraoksid;

c.

didušikov pentoksid;

d. Tehnična opomba:

mešani dušikovi oksidi (MON); Mešani dušikovi oksidi (MON) so raztopine dušikovega oksida (NO) v didušikovem tetraoksidu/dušikovem dioksidu (N2O4/NO2), ki se lahko uporabljajo v raketnih sistemih. Obstaja vrsta koncentracij, ki se označijo kot MONi ali MONij, kjer sta i in j celi števili, ki predstavljata odstotek dušikovega oksida v mešanici (npr. MON3 vsebuje 3 % dušikovega oksida, MON25 pa 25 % dušikovega oksida. Zgornja meja je MON40, 40 mas. %).

e.

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA inhibirano rdečo kadečo dušikovo kislino (IRFNA)

f.

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA IN 1C238 ZA spojine iz fluora in enega ali več drugih halogenov, kisika ali dušika

4. hidrazinski derivati uporabljeni kot substanca raketnega goriva, drugače določeni kot so v vojaškem seznamu blaga;

b.

polimerne snovi:

1. karboksi-terminirani polibutadien (CTPB);

2. hidroksi-terminirani polibutadien (HTPB), razen tistega, ki je zajet v Nadzoru vojaškega blaga;

3. polibutadien-akrilna kislina (PBAA);

4. polibutadien-akrilnokislinski akrilonitril (PBAN);

c.

drugi pogonski aditivi in agenti:

1. GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA Karborani, dekarborani, pentaborani in njihovi derivati;

2. trietilen-glikol dinitrat (TEGDN);

3. 2-nitrodifenilamin;

4. trimetiloletan trinitrat (TMETN);

5. dietilen-glikol dinitrat (DEGDN);

6. derivati ferocena:

6. a.

Glej nadzor vojaškega blaga za katocen;

b.

etil-ferocen;

c.

propil-ferocen;

d.

Glej nadzor vojaškega blaga za n-butil ferocen;

e.

pentil-ferocen;

f.

diciklopentil-ferocen;

g.

dicikloheksil-ferocen;

h.

dietil-ferocen;

i.

dipropil-ferocen;

j.

dibutil-ferocen;

k.

diheksil-ferocen;

l.

acetil-ferocen;

m.

Glej nadzor vojaškega blaga za ferocen-karboksilne kisline;

n.

Glej nadzor vojaškega blaga za butacen;

o.

drugi derivati ferocena, uporabni za prilagajanje hitrosti gorenja raketnega goriva, razen tistih, ki so zajeti v Nadzoru vojaškega blaga.

a.

ki ima vse naslednje značilnosti:

1. vsebuje 17,0 do 23,0 ut. % kroma in 4,5 do 7,0 ut. % niklja;

2. vsebuje več kot 0,10 ut. % titana; in

3. ima feritno-avstenitno mikrostrukturo (imenovano tudi dvofazna mikrostruktura), ki je najmanj 10 vol. % avstenitna (merjeno po ASTM E-1181-87 ali enakovrednem nacionalnem postopku); in

b.

ki ima katerokoli od naslednjih oblik:

1. ingoti ali palice, pri katerih je vsaka dimenzija enaka ali večja 100 mm;

2. listi širine 600 mm ali več in debeline 3 mm ali manj; ali

3. cevi z zunanjim premerom 600 mm ali več in debelino sten 3 mm ali manj.

a.

aluminijeve zlitine, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1. natezno trdnost 460 MPa ali več pri 293 K (20 °C); in

2. obliko cevi ali trdno valjasto obliko (vključno z odkovki) z zunanjim premerom, ki je večji od 75 mm;

b.

titanove zlitine, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1. natezno trdnost 900 MPa ali več pri 293 K (20 °C); in

2. obliko cevi ali trdno valjasto obliko (vključno z odkovki) z zunanjim premerom, ki je večji od 75 mm;

1CMateriali Tehnična opomba: Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: a.

ogljikovi ali aramidni vlakneni ali nitasti materiali, ki imajo eno od naslednjih značilnosti: Opomba: Točka 1C210.a ne zajema aramidnih vlaknenih ali nitastih materialov, v katerih je masni delež na estrih baziranih sredstev za površinsko spremembo vlaken 0,25 % ali več;

1. specifični modul 12,7 × 106 m ali več; ali

2. specifično natezno trdnost, 235 × 103 m ali več;

b.

stekleni vlakneni ali nitasti materiali, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1. specifični modul 3,18 × 106 m ali več; in

2. specifično natezno trdnost, 76,2 × 103 m ali več;

c. Tehnična opomba:

preja, predpreja, predivo ali trakovi, impregnirani s smolo, ki so široki 15 mm ali manj (prepregi), izdelani iz ogljikovih ali steklenih vlaknenih ali nitastih materialov, določenih v točki 1C210.a ali b. Smola sestavlja matriko kompozita.

1CMateriali Tehnična opomba: Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: a.

v obliki votle valjaste simetrije (vključno z valjastimi deli) z notranjim premerom od 100 mm do 300 mm; in

b.

maso nad 20 kg.

a.

vsebuje manj kot 1000 ppm kovinskih nečistot, razen magnezija; in

b.

vsebuje manj kot 10 ppm bora.

a.

vsebuje manj kot 200 ppm kovinskih nečistot, razen kalcija; in

b.

vsebuje manj kot 10 ppm bora.

a.

čistoto nad 99,99 % ali več; in

b.

vsebuje manj kot 10 ppm srebra.

a.

kovinska okna za rentgenske aparate ali naprave za vrtanje;

b.

mešanice oksidov v izdelkih ali polizdelkih, ki so oblikovani posebej za dele elektronskih komponent ali kot podlage za elektronska vezja;

c.

beril (berilijev ali aluminijev silikat) v obliki smaragdov ali akvamarinov.

1CMateriali Tehnična opomba: Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: a.

elementarni;

b.

spojine, ki imajo specifično aktivnost alfa sevalcev 37 GBq/kg (1 Ci/kg) ali več;

c.

mešanice, ki imajo skupno aktivnost alfa sevalcev 37 GBq/kg (1 Ci/kg) ali več;

d.

izdelki ali naprave, ki vsebujejo prej navedene materiale.

a.

medicinskih pripomočkov;

b.

proizvoda ali naprave, ki vsebuje manj kot 0,37 GBq (10 mCi) radija-226.

a.

nikelj v prahu, ki ima obe naslednji značilnosti:

1. čistoto nad 99,0 % ali več; in

2. povprečno velikost delcev, ki je manjša od 10 mikrometrov, merjeno po standardu ASTM B330;

b.

porozni kovinski nikelj, ki je pridobljen iz materialov, določenih v točki 1C240.a.

a.

vlaknenega nikljevega prahu;

b.

posameznih poroznih nikljevih plošč, ki imajo površino 1000 cm2 ali manj

1CMateriali Tehnična opomba: Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba:

1. tiodiglikol (111-48-8);

2. fosforjev oksiklorid (10025-87-3);

3. dimetil metilfosfonat (756-79-6);

4. GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA metilfosfonil difluorid (676-99-3);

5. metil-fosfonil diklorid (676-97-1);

6. dimetilfosfit (DMP) (868-85-9);

7. fosforjev triklorid (7719-12-2);

8. trimetilfosfit (TMP) (121-45-9);

9. tionilklorid (7719-09-7);

10. 3-hidroksi-1-metilpiperidin (3554-74-3);

11. N,N-diizopropil-(beta)-aminoetil klorid (96-79-7);

12. N,N-diizopropil-(beta)-aminoetan tiol (5842-07-9);

13. 3-kinuklidinol (1619-34-7);

14. kalijev fluorid (7789-23-3);

15. 2-kloretanol (107-07-3);

16. dimetilamin (124-40-3);

17. dietil etilfosfonat (78-38-6);

18. dietil-N,N-dimetilfosforamidat (2404-03-7);

19. dietilfosfit (762-85-9);

20. dimetilamin-hidroklorid (506-59-2);

21. etilfosfinil diklorid (1498-40-4);

22. etilfosfonil diklorid (1066-50-8);

23. GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA etilfosfonil difluorid (753-98-0);

24. vodikov fluorid (7664-39-3);

25. metilbenzilat (76-89-1);

26. metilfosfinil diklorid (676-83-5);

27. N,N-diizopropil-(beta)-amino etanol (96-80-0);

28. pinakolil alkohol (464-07-3);

29. GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA O-etil-2-diizopropilaminoetil metilfosfonit (QL) (57856-11-8)

30. trietilfosfit (122-52-1);

31. arzenov triklorid (7784-34-1);

32. benzilska kislina (76-93-7);

33. dietil metilfosfonit (15715-41-0);

34. dimetil etilfosfonat (6163-75-3);

35. etilfosfinil difluorid (430-78-4);

36. metilfosfinil difluorid (753-59-3);

37. 3-kinuklidon (3731-38-2);

38. fosforjev pentaklorid (10026-13-8);

39. pinakolon (75-97-8);

40. kalijev cianid (151-50-8);

41. kalijev difluorid (7789-29-9);

42. amonijev vodikov fluorid ali amonijev bifluorid (1341-49-7);

43. natrijev fluorid (7681-49-4);

44. natrijev difluorid (1333-83-1);

45. natrijev cianid (143-33-9);

46. trietanolamin (102-71-6);

47. fosforjev pentasulfid (1314-80-3);

48. diizopropilamin (108-18-9);

49. dietilaminoetanol (100-37-8);

50. natrijev sulfid (1313-82-2);

51. žveplov monoklorid (10025-67-9);

52. žveplov diklorid (10545-99-0);

53. trietanolamin-hidroklorid (637-39-8);

54. N,N-diizopropil-(beta)-aminoetil klorid hidroklorid (4261-68-1);

55. metilfosfonska kislina (993-13-5);

56. dietil metilfosfonat (683-08-9);

57. N,N-dimetilaminofosforil diklorid (677-43-0);

58. triisopropil fosfit (116-17-6);

59. etildietanolamin (139-87-7);

60. O,O-dietil fosforotioat (2465-65-8);

61. O,O-dietil fosforotitioat (298-06-6);

62. natrijev hesafluorosilikat (16893-85-9);

63. metilfosfonotiojski diklorid (676-98-2).

a.

virusi, naravni, gojeni ali spremenjeni, v obliki izoliranih živih kultur ali v obliki materialov, ki vsebuje živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1. chikungunjski virus;

2. kongoško-krimski virus hemoragične mrzlice;

3. virus mrzlice dengue;

4. orientalski virus konjskega encefalitisa (vnetja možganske opne);

5. virus ebole;

6. virus hantana;

7. virus junine;

8. virus mrzlice lassa;

9. virus limfocitnega koriomeningitisa;

10. virus machupo;

11. marburški virus;

12. virus opičjih koz;

13. virus mrzlice Rift Valley;

14. virus klopnega encefalitisa (virus ruskega pomladno-poletnega encefalitisa);

15. virus variola;

16. venezuelski virus konjskega encefalitisa (vnetja možganske opne);

17. zahodni virus konjskega encefalitisa (vnetja možganske opne);

18. bele koze;

19. virus rumene mrzlice;

20. virus japonskega encefalitisa (vnetja možganske opne);

21. virus Kyasanur Forest;

22. virus Lupingove bolezni

23. virus encefalitisa Murray Valley;

24. virus hemoragične mrzlice Omsk;

25. virus Oropouche;

26. virus Powassan;

27. virus Rocio;

28. virus encefalitisa St Louis;

29. virus Hendra (konjski morbilivirus);

30. južnoameriška hemoragična mrzlica (Sabia, Flexal, Guanarito);

31. virusi hemoragične mrzlice s pljučnim in ledvičnim sindromom (Seoul, Dobrava, Puumala, SinNombre);

32. virus Nipah.

b.

rikecije, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki izoliranih živih kultur ali v obliki materialov, ki vsebuje živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1. coxiella burnetii;

2. bartonella quintana (Rochalimaea quintana, Rickettsia quintana);

3. rickettsia prowasecki;

4. rickettsia rickettsii;

c.

bakterije, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki izoliranih živih kultur ali v obliki materialov, ki vsebuje živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1. Bacillus anthracis;

2. Brucella abortus;

3. Brucella melitensis;

4. Brucella suis;

5. Chlamydia psittaci;

6. Clostridium botulinum;

7. Francisella tularensis;

8. Burkholderia mallei (pseudomonas mallei);

9. Burkholderia pseudomallei (pseudomonas pseudomallei);

10. Salmonella typhi;

11. Shigella dysenteriae;

12. Vibrio cholerae;

13. Yersinia pestis;

14. Clostridium perfringens vrste, ki proizvaja epsilon toksin;

15. Enterohemoragična Escherichia coli, serotip O157 in drugi serotipi, ki proizvajajo verotoksin.

d.

toksini in podenote toksinov: Opomba: Predmet nadzora točke 1C351.d niso botulinotoksini (toksini botulizma) ali konotoksini v obliki proizvodov, če ti ustrezajo vsem naslednjim pogojem:

1. botulinotoksin;

2. Clostridium perfringens toksini;

3. konotoksin;

4. ricin;

5. saksitoksin;

6. shiga-toksin;

7. Stafilokoccus aureus (zlatenični toksini);

8. tetrodotoksin;

9. verotoksin;

10. mikrocistin (cianginosin);

11. aflatoksini;

12. abrin;

13. kolera toksin;

14. Diacetoksiscirpenol toksin;

15. T-2 toksin;

16. HT-2 toksin;

17. modeccin;

18. volkensin;

19. viscum album lektin 1 (viskumin).

1. da so farmacevtski pripravki, izdelani za zdravljenje ljudi z ustreznimi bolezenskimi znamenji;

2. a so vnaprej pakirani za distribucijo kot medicinski proizvodi;

3. da jih državne oblasti potrjujejo kot medicinske proizvode.

a.

virusi, naravni, gojeni ali spremenjeni, v obliki izoliranih živih kultur ali v obliki materialov, ki vsebuje živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1. virus afriške svinjske mrzlice;

2. virusi kokošje kuge, kot so:

2. a.

neokarakterizirani; ali

b.

opredeljeni v Direktivi ES 92/40/EC (UL L 16, 23.1.1992, str. 19) z visoko stopnjo patogenosti:

1. virusi tipa A z indeksom intravenozne patogenosti v šest tednov starih piščancih več kot 1,2; ali

2. virusi podtipov H5 ali H7, pri katerih verige nukleotidov vzbujajo multiple aminokisline v hemaglutininu;

3. virus plavice;

4. virus slinavke in parkljevke;

5. virus kozjih koz;

6. virus aujeszkyjeve bolezni (neprave stekline);

7. virus svinjske mrzlice (svinjske kolere);

8. virus stekline (Lyssa virus);

9. virus newcastlske bolezni;

10. virus kuge prežvekovalcev;

11. svinjski enterovirus tipa 9;

12. virus goveje kuge;

13. virus ovčjih koz;

14. virus tešinske bolezni prašičev;

15. virus vezikularnega stomatitisa;

16. virus vozličastega dermatitisa;

17. virus afriške konjske kuge.

b.

mikroplazma miocidov, naravna, gojena ali spremenjena, v obliki izoliranih živih kultur ali v obliki materiala, ki vsebuje živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami.

a.

genetsko modificirani mikroorganizmi ali genetski elementi, ki vsebujejo verige nukleinske kisline, povezane s patogenostjo organizmov, naštetih v točkah 1C351.a do c ali 1C352 ali 1C354;

b.

genetsko modificirani mikroorganizmi ali genetski elementi, ki vsebujejo verige nukleinske kisline, kodirane za kateregakoli od toksinov ali podenote toksinov, naštetih v točki 1C351.d.

1CMateriali Tehnična opomba: Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnični opombi:

1. Genetski elementi med drugim vključujejo kromosome, genome, plazmide, transpozone in vektorje, ki so genetsko modificirani ali ne.

2. Verige nukleinske kisline, povezane s patogenostjo katerihkoli mikroorganizmov navedenih v točkah 1C351.a do c. ali 1C 352 ali 1C 354 pomeni katerokoli verigo posebno za določen mikroorganisem ki:

2. a.

V sebi ali s pomočjo svojih kopiranih ali prevedenih produktov predstavlja pomembno nevarnost za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali

b.

Je znan, da povečuje sposobnost določenega mikroorganizma ali kateregakoli drugega organizma, v katerega je lahko priložen, ali kako drugače vključen, da povzroča resne nevarnosti za zdravje ljudi, živali ali rastlin.

a.

virusi, naravni, gojeni ali spremenjeni, v obliki izoliranih živih kultur ali v obliki materialov, ki vsebuje živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1. Andski latentni virus krompirja;

2. Viroid potato spindle tuber;

b.

bakterije, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki izoliranih živih kultur ali v obliki materiala, ki je bil namerno cepljen ali okužen s takimi kulturami:

1. Xanthomonas albilineans;

2. Xanthomonas campestris pv. citri, vključno z vrstami iz rodu Xanthomonas campestris pv. citri tipov A,B,C,D,E ali vrst, ki so kako drugače klasificirane kot Xanthomonas citri, Xanthomonas campestris pv. aurantifolia ali Xanthomonas campestris pv. citrumelo;

3. Xanthomonas oryzae pv. Oryzae (Pseudomonas campestris pv. Oryzae);

4. Clavibacter michiganensis ssp. Sepedonicus (Corynebacterium michiganensis ssp. Sepedonicum ali Corynebacterium Sepedonicum);

5. Ralstonia solanacearum, rasi 2 in 3 (Pseudomonas solanacearum, rasi 2 in 3 ali Burkholderia solanacearum, rasi 2 in 3);

c.

gobe, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki izoliranih živih kultur ali v obliki materiala, ki je bil namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1. Colletotrichum coffeanum var. virulans (Colletotrichum kahawae);

2. Cochliobolus miyabeanus (Helminthosporium oryzae);

3. Microcyclus ulei (sin. Dothidella ulei);

4. Puccinia graminis (sin. Puccinia graminis f. sp. tritici);

5. Puccinia striiformis (sin. Puccinia glumarum);

6. Magnaporthe grisea (pyricularia grisea/pyricularia oryzae).

a.

toksične kemikalije: Opomba 1: Za izvoz v države, ki niso članice Konvencije o kemičnem orožju, predmet nadzora točke 1C450 niso mešanice kemikalij, ki vsebujejo ene ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450.a.1 in a.2, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 1 ut. % mešanice. Opomba 2: Za izvoz v države, ki so članice Konvencije o kemičnem orožju, predmet nadzora točke 1C450 niso mešanice kamikalij, ki vsebujejo ene ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450.a.1 in .a.2, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 ut. % mešanice. Opomba 3: Predmet nadzora točke 1C450 niso mešanice kemikalij, ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450.a.4, .a.5, .a.6 in .a.7, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 ut. % mešanice.

1. amiton: O,O-dietil S-[2-(dietilamino) etil] fosforotiolat (78-53-5) in ustrezne alkilirane ali protonirane soli;

2. PFIB: 1,1,3,3,3-pentafluoro-2-(trifluorometil)-1-propen (382-21-8);

3. GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA BZ: 3-kinuklidinil benzilat (6581-06-2);

4. fosgen: karbonil diklorid (75-44-5);

5. cianogen klorid (506-77-4);

6. vodikov cianid (74-90-8);

7. kloropikrin: trikloronitrometan (76-06-2);

b.

strupene predhodne kemikalije: Opomba 1: Za izvoz v države, ki niso članice Konvencije o kemičnem orožju, predmet nadzora točke 1C450 niso mešanice kemikalij, ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450.b.1, .b.2, .b.3, .b.4, .b.5 in .b.6, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 10 ut. % mešanice. Opomba 2: Za izvoz v države, ki so članice Konvencije o kemičnem orožju, predmet nadzora točke 1C450 niso mešanice kemikalij, ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450.b.1, .b.2, .b.3, .b.4, .b.5 in .b.6, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 ut. % mešanice. Opomba 3: Predmet nadzora točke 1C450 niso mešanice kemikalij, ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450.b.8, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 ut. % mešanice.

1. kemikalije, razen tistih iz Nadzora vojaškega blaga ali iz točke 1C350, ki vsebujejo fosforjev atom, na katerega je vezana ena metilna, etilna ali propilna (normalna ali izo) skupina, vendar noben nadaljnji ogljikov atom; Opomba: Predmet nadzora točke 1C450.b.1 ni fonofos: O-etil S-fenil etilfosfonotiolotionat (944-22-9);

2. N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] fosforamidni dihalidi;

3. dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)]-fosforamidati, razen dietil-N,N-dimetilfosforamidata, ki je določen v točki 1C350;

4. N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] aminoetil-2-kloridi in ustrezne protonirane soli, razen N,N-diizopropil-(beta)-aminoetil klorida ali N,N-diizopropil-(beta)-aminoetilklorid hidroklorida, ki sta določena v točki 1C350;

5. N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] aminoetan-2-ol in ustrezne protonirane soli, razen N,N-diizopropil-(beta)-aminoetanola (96-80-0) in N,N-dietilaminoetanola (100-37-8), ki sta določena v točki 1C350; Opomba: Predmet nadzora točke 1C450.b.5 nista:

5. a.

N,N-dimetilaminoetanol (108-01-0) in ustrezne protonirane soli;

b.

protonirane soli N,N-dietilaminoetanola (100-37-8);

6. N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] aminoetan-2-tiolov in ustrezne protonirane soli, razen N,N-diizopropil-(beta)-aminoetantiola, določenega v točki 1C350;

7. glej 1C350 za etildietanolamin (139-87-7);

8. metildietanolamin (105-59-9).

1DProgramska oprema

1D001Programska oprema je posebej napisana ali prirejena razvoju, proizvodnji ali uporabi opreme iz točk 1B001 do 1B003. 1D002Programska oprema za razvoj organskih laminatov matrik, kovinskih matrik ali oglijikovih matrik ali kompozitov. 1D101Programska oprema, pripravljena posebej za uporabo blaga iz 1B101, 1B102, 1B115, 1B117, 1B118 ali 1B119. 1D103Programska oprema, pripravljena posebej za analizo zmanjšane opaznosti, kakor je zmanjšanje radarske odbojnosti, zmanjšanih ultravijoličnih/infrardečih in akustičnih podpisov. 1D201Programska oprema, ki je posebej napisana za uporabo blaga, ki je določemo v točki 1B201.

1ETehnologija

1E001Tehnologija v skladu s Splošno opombo o tehnologiji, namenjena za razvoj ali proizvodnjo opreme ali materialov iz točk 1A001.b, 1A001.c, 1A002 do 1A005, 1B ali 1C. 1E002Druga tehnologija: 1E101Tehnologija v skladu s Splošno opombo o tehnologiji za uporabo blaga, določenega v točkah 1A102, 1B001, 1B101, 1B102, 1B115 do 1B119, 1C001, 1C101, 1C107, 1C111 do 1C117, 1D101 ali 1D103. 1E102Tehnologija, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za razvojprogramske opreme iz točke 1D001, 1D101 ali 1D103. 1E103Tehnologija za uravnavanje temperature, pritiska ali okolja v avtoklavih ali hidroklavih, kadar se uporabljajo za proizvodnjokompozitov ali delno obdelanih kompozitov. 1E104Tehnologija, ki je povezana s proizvodnjo pirolitsko dobljenih materialov, oblikovanih v kalupih, na vretenu ali drugih podlagah iz plinov predhodnikov, ki se razgrajujejo pri temperaturah med 1573 K (1300 °C) in 3173 K (2900 °C), pri pritisku od 130 Pa do 20 kPa. Opomba: Predmet nadzora točke 1E104 vključuje tehnologijo za sestavo kontrolnih shem in parametrov plinov predhodnikov, stopnje pretoka in nadzora. 1E201Tehnologija, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za uporabo blaga, določenega v točkah 1A002, 1A202, 1A225 do 1A227, 1B201, 1B225 do 1B233, 1C002.b.3. ali b.4., 1C010.b, 1C202, 1C210, 1C216, 1C225 do 1C240 ali 1D201. 1E202Tehnologija, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za razvoj ali proizvodnjo blaga iz točke 1A202 ali 1A225 do 1A227. 1E203Tehnologija, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za razvojprogramske opreme iz točke 1D201.

a.

tehnologija za razvoj ali proizvodnjo polibenzotiazolov ali polibenzoksazolov:

b.

tehnologija za razvoj ali proizvodnjo fluoroelastomernih spojin, ki vsebujejo najmanj en veniletrov monomer;

c.

tehnologija za zasnovo ali proizvodnjo naslednjih osnovnih materialov ali keramičnih materialov, ki niso kompozitni:

1. osnovni materiali, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1. a.

imajo katerokoli od naslednjih sestav:

1. enojni ali kompleksni cirkonijevi oksidi in kompleksni silicijevi ali aluminijevi oksidi;

2. enojni borovi nitridi (kubne kristalinske oblike);

3. enojni ali kompleksni silicijevi ali borovi karbidi; ali

4. enojni ali kompleksni silicijevi nitridi;

b.

imajo skupno vsebnost kovinskih nečitot, razen namenoma dodanih, manjšo od:

1. 1000 ppm za enojne okside ali karbide; ali

2. 5000 ppm za kompleksne ali enojne nitride; in

c.

so eno od naslednjih:

1. cirkonij s povprečno velikostjo delcev 1 μm ali manj, pri čemer je največ 10 % delcev večjih od 5 μm;

2. drug navaden material s povprečno velikostjo delcev 5 μm ali manj, pri čemer je največ 10 % delcev večjih od 10 μm; ali

3. ima vse naslednje značilnosti:

3. a.

je v obliki ploščic z razmerjem med njihovo dolžino in debelino več kot 5;

b.

je v obliki luskin z razmerjem med njihovo dolžino in premerom več kakor 10 pri premerih manj kot 2 μm; in

c.

je v obliki kontinuiranih ali narezanih vlaken premera manj kot 10 μm;

2. keramični materiali, ki niso kompozitni in sestoje iz materialov, opisanih v točki 1E002.c.1; Opomba: Predmet nadzora točke 1E002.c.2 ne vključuje tehnologije za oblikovanje ali proizvodnjo abrazivov.

d.

tehnologija za proizvodnjo aromatskih poliamidnih vlaken;

e.

tehnologija za vgradnjo, vzdrževanje ali popravilo materialov, določenih v točki 1C001;

f.

tehnologija za popravilo kompozitnih struktur, laminatov ali materialov, določenih v točkah 1A002, 1C007.c ali 1C007.d. Opomba: Predmet nadzora točke 1E002.f ni tehnologija za popravilo ogrodij civilnih zrakoplovov, pri katerih se uporabljajo ogljikovi vlakneni ali nitasti materiali in epoksi smole, ki so navedene v proizvajalčevih priročnikih.

SKUPINA 2 OBDELAVA MATERIALOV

2ASistemi, oprema in komponente Tehnična opomba:

NAPOTILO: Za brezšumne ležaje glej Nadzor vojaškega blaga 2A001Ležaji brez trenja in ležajni sistemi in komponente zanje: Opomba: Predmet nadzora v točki 2A001 niso tolerančne kroglice, ki so po proizvajačevih specifikacijah v skladu s standardom ISO 3290 stopnje 5 ali slabše. 2A225Kokile, izdelane iz materiala, odpornega na tekoče aktinidne kovine: 2A226Ventili, ki imajo vse naslednje značilnosti: Za ventile, pri katerih sta premera vstopne in izstopne odprtine različna, se nominalna velikost v točki 2A226 nanaša na manjši premer.

2ASistemi, oprema in komponente a.

kroglični ležaji in valjčni ležaji, ki imajo vse tolerance po proizvajalčevih specifikacijah, ki so v skladu s standardom ISO 492 razreda 4 ali boljše (ali s standardi ANSI/ABMA 20 razreda ABEC-7 ali RBEC-7 ali drugimi enakovrednimi nacionalnimi standardi), in imajo oba obroča in vrtljive elemente (ISO 5593) iz monela ali berilija; Opomba: Predmet nadzora v točki 2A001.a niso stožčasti valjčni ležaji.

b.

drugi kroglični ali valjčni ležaji, ki imajo vse tolerance po proizvajalčevih specifikacijah, ki so v skladu s standardom ISO 492 razreda 2, ali boljše (ali s standardi ANSI/ABMA 20 razreda ABEC-9 ali RBEC-9 ali drugimi enakovrednimi nacionalnimi standardi); Opomba: Predmet nadzora v točki 2A001.b niso konični valjčni ležaji.

c.

aktivni magnetni ležajni sistemi, ki uporabljajo kar koli od naštetega:

1. materiale z gostoto magnetnega pretoka 2,0 T ali več in z mejo tečenja več kot 414 MPa;

2. elektromagnetne 3D homopolarne materiale za zaganjalnike; ali

3. visokotemperaturne (450 K (177 °C) in več) pozicijske senzorje.

a.

kokile, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1. prostornino od 150 cm3 do 8000 cm3; in

2. izdelane so iz katerega koli od naslednjih materialov, z masnim deležem 98 % ali več, ali so z njim prevlečeni:

2. a.

kalcijev fluorid (CaF2);

b.

kalcij-cirkonijev oksid (metacirkonat) (CaZrO3);

c.

cerijev sulfid (Ce2S3);

d.

erbijev oksid (erbia) (Er2O3);

e.

hafnijev oksid (hafnia) (HfO2);

f.

magnezijev oksid (MgO);

g.

nitrirane niobij, titan in volframove zlitine (približno 50 % Nb, 30 % Ti, 20 % W);

h.

itrijev oksid (yttria) (Y2O3); ali

i.

cirkonijev oksid (zirconia) (ZrO2);

b.

kokile, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1. prostornino od 50 cm3 do 2000 cm3; in

2. izdelani so iz tantala z masnim deležem 99,9 % ali več ali so z njim obrobljeni;

c.

kokile, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1. prostornino od 50 cm3 do 2000 cm3;

2. izdelani so iz tantala z masnim deležem 98 % ali več ali so z njim obrobljeni; in

3. prevlečeni so s tantalovim karbidom, nitridom, boridom ali kombinacijo prej navedenega.

a.

nominalna velikost 5 mm ali več;

b.

imajo meh kot tesnilo; in

c.

izdelani so iz aluminija, aluminijevih zlitin, niklja ali nikljevih zlitin, v katerih je masni delež niklja večji kot 60 %, ali so z njim obrobljeni.

2BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnične opombe: Tehnična opomba:

2B001Strojna oprema in katera koli njihova kombinacija za obdelovanje (ali odrezovanje) kovin, keramike ali kompozitov, ki so po proizvajalčevih specifikacijah lahko opremljeni z elektronsko napravo za numerično krmiljenje: NAPOTILO: GLEJ TUDI TOČKO 2B201. Opomba 1: Predmet nadzora točke 2B001 ni posebna strojna oprema, katere uporaba je omejena na izdelavo zobnikov. Za tovrstno strojno opremo glej točko 2B003. Opomba 2: Predmet nadzora točke 2B001 ni posebna strojna oprema, katere uporaba je omejena na obdelovanje katerega koli od naslednjih delov: Opomba 3: Strojno orodje, ki ima vsaj dve od naslednjih treh zmogljivosti: struženje, rezkanje ali brušenje (npr. stroj za struženje z brusnimi zmogljivostmi), je treba obravnavati po določilih točk 2B001.a., b. ali c. 2B002Numerično krmljena strojna orodja z uporabo procesa magnetoreologične končne obdelave (MRF - Magnetorheological Finishing), opremljena za izdelavo nesferičnih površin in imajo katerokoli izmed naslednjih karakteristik: Za namene točke 2B002 MRF pomeni postopek odstranjevanja materiala z uporabo abrazivne magnetne tekočine katere viskoznost se nadzira z magnetnim poljem. 2B003Numerično krmiljena ali ročna strojna orodja, ki so posebej izdelana za posnemanje, končno obdelavo, brušenje ali honanje kaljenih (RC = 40 ali več) valjastih poševno ali dvojno poševno ozobljenih zobnikov z delilnim premerom več kot 1250 mm in s širino zoba 15 % delilnega premera zobnika ali več, dodelana do kvalitete AGMA 14 ali boljše (ekvivalent ISO 1328, razred 3). 2B004Izostatične stiskalnice za delo v vročem stanju, ki imajo vse naslednje in posebej izdelane komponente in pribor: NAPOTILO: GLEJ TUDI TOČKI 2B104 in 2B204. Notranja širina komore se nanaša na komoro, v kateri se dosegata delovna temperatura in delovni tlak in ne vključuje prijemal. Za to dimenzijo se upošteva manjši premer: bodisi notranji premer tlačne posode ali izolirane talilne posode, kar je odvisno od tega, katera izmed komor je nameščena znotraj druge. NAPOTILO: Pri posebej izdelanih utopnih orodjih, kalupih in opremi glej točki 1B003, 9B009 in Nadzor vojaškega blaga. 2B005Oprema, izdelana posebej za dodajanje, obdelavo in postopkovni nadzor anorganskih nanosov, premazov in površinskih nanosov, za ionizirane medije, po postopkih, ki jih prikazuje Tabela s pripadajočimi opombami, prikazana takoj za točko 2E003.f, in posebej zanjo izdelane komponente za avtomatsko ravnanje, nameščanje in ravnanje: Opomba: Predmet nadzora v točki 2B005 ni oprema za kemično naparjanje s katodnim oblokom, pršenjem, ionskim oblaganjem ali ionskega vnašanja, posebej prirejena za odrezovalne ali obdelovalne stroje. 2B006Merilni sistemi, oprema in elektronski sestavi za kontrolo dimenzij in merilne sisteme kot sledi: NAPOTILO: GLEJ TUDI TOČKO 2B206. Opomba: Obdelovalni stroji, ki se lahko uporabljajo kot merilni stroji, so predmet nadzora, če ustrezajo kriterijem ali presegajo kriterije, določene za funkcije obdelovalnega ali merilnega stroja. 2B007Roboti, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti, in posebej zanje izdelane kontrolne enote in končne enote: NAPOTILO: GLEJ TUDI TOČKO 2B207. 2B008Naprave ali deli, posebej izdelani za strojna orodja, kontrolo dimenzij ali merilnih sistemov in opreme: 2B009Stroji za oblikovalno valjanje in stroji za potisno oblikovanje, ki so po proizvajalčevih tehničnih specifikacijah lahko opremljeni z enotami za numerično krmiljenje ali z računalniškim krmiljenjem in imajo vse naslednje značilnosti: NAPOTILO: GLEJ TUDI TOČKI 2B109 IN 2B209. Za namene iz točke 2B009 se štejejo stroji, ki vključujejo oblikovalno valjanje, pa tudi potisno oblikovanje, v kategorijo strojev za potisno oblikovanje. 2B104Izostatične stiskalnice, razen tistih iz točke 2B004, z vsemi naslednjimi značilnostmi: NAPOTILO: GLEJ TUDI TOČKO 2B204. 2B105kemični postopki nanašanj (CVD), razen tistih iz točke 2B005.a, izdelane ali prirejene za učvrščevanje ogljik-ogljikovih kompozitov. 2B109Potisno oblikovalni stroji, razen tistih iz točke 2B009, in posebej zanje izdelani sestavni deli: NAPOTILO: GLEJ TUDI TOČKO 2B209. Opomba: 2B109 ne vključuje strojev, ki se ne uporabljajo pri proizvodnji pogonskih sestavnih delov in opreme (npr. ohišja motorjev) za sisteme, ki so določeni v točkah 9A005, 9A007.a ali 9A105.a. Za namene iz točke 2B109 se štejejo stroji, ki vključujejo oblikovalno valjanje, pa tudi potisno oblikovanje, za potisno oblikovalne stroje. 2B116Vibracijski sistemi za testiranje, oprema in sestavni deli zanje: Za namene točke 2B116 pomeni brez zunanjih vplivov ravno mizo ali površino brez vpenjal ali drugih pripomočkov. 2B117Oprema in naprave za nadzor postopkov, razen tistih iz točk 2B004, 2B005.a, 2B104 ali 2B105, izdelane ali prilagojene za denzifikacijo in pirolizo kompozitnih struktur raketnih šob in konic letal, ki ponovno vstopajo v ozračje. 2B119Balansirni stroji in sorodna oprema: NAPOTILO: GLEJ TUDI TOČKO 2B219. 2B120Simulatorji premika ali merilne mize, ki imajo vse naslednje značilnosti: Opomba: Predmet nadzora v točki 2B120 niso rotacijske mize, izdelane ali prirejene za strojna orodja ali za medicinsko opremo. Glede nadzora nad rotacijskimi mizami za strojno orodje glej točko 2B008. 2B121Pozicijske mize (oprema z zmožnostjo natančnih premikov v vseh oseh), razen tistih iz točke 2B120, ki imajo vse naslednje značilnosti: Opomba: Predmet nadzora v točki 2B121 niso rotacijske mize, izdelane ali prirejene za strojna orodja ali za medicinsko opremo. Glede nadzora nad rotacijskimi mizami za strojno orodje glej točko 2B008. 2B122Centrifuge z zmožnostjo pospeševanja nad 100 g in z odjemnimi enotami z zmožnostjo prenosa električnega toka in signalov. 2B201Strojna orodja in njihove kombinacije, razen tistih iz točke 2B001, za odstranjevanje ali odrezovanje kovin, keramike ali kompozitov, ki so po proizvajalčevih tehničnih specifikacijah lahko opremljena z elektronskimi enotami za sočasno vodenje po konturi v dveh ali več oseh: 2B204Izostatične stiskalnice, razen tistih iz točke 2B004 ali 2B104, in oprema zanje: V točki 2B204 se notranja širina komore nanaša na komoro, v kateri se dosegata delovna temperatura in delovni tlak, brez kakršnih koli dodatkov. Za to dimenzijo se upošteva manjši premer: bodisi notranji premer tlačne posode ali izolirane talilne posode, kar je odvisno od tega, katera izmed komor je nameščena znotraj druge. 2B206Merilni stroji, deli ali oprema za pregledovanje dimenzij, razen tistih iz točke 2B006: Opomba 1: Obdelovalni stroji, ki se lahko uporabljajo kot merilni stroji, so predmet nadzora, če ustrezajo kriterijem ali presegajo tiste, določene za funkcije obdelovalnega stroja ali funkcije merilnih obdelovalnih strojev. Opomba 2: Stroj, ki je naveden v točki 2B206, je predmet nadzora, če presega prag evidentiranja kjer koli znotraj merilnega območja. 2B207Roboti, končne enote in kontrolne enote, razen tistih iz točke 2B007: 2B209Stroji za oblikovalno valjanje, stroji z vreteni z možnostjo potisnega oblikovanja, ki nudijo tudi funkcije oblikovalnega valjanja, razen tistih iz točke 2B009 ali 2B109, in vretena: Opomba: Točka 2B209.a vključuje stroje z enojnim valjem za preoblikovanje kovine ter dvema pomožnima valjema za podporo, ki ne sodelujeta neposredno pri procesu preoblikovanja. 2B219Centrifugalni večosni balansirni stroji, nepremični ali prenosni, horizontalni ali vertikalni: 2B225Daljinske enote, ki omogočajo delovanje na daljavo pri radiokemičnem ločevanju ali v vročih celicah in imajo eno od naslednjih značilnosti: Daljinske manipulatorske enote omogočajo prenos človekovih dejanj z daljinsko upravljano roko in stalno povezavo. Lahko so tipa strežnik-odjemalec ali pa delujejo z uporabo krmilne palice ali računalniške miške. 2B226Indukcijske peči s kontrolirano atmosfero (z vakuumom ali inertnim plinom kot zaščito) in njihovo napajanje: NAPOTILO: GLEJ TUDI TOČKO 3B. Opomba: Točka 2B226.a ne vključuje peči, ki so izdelane za obdelavo polprevodniških elementov. 2B227Vakuumske ali druge metalurške talilne peči in peči za ulivanje s kontrolirano atmosfero in oprema, povezana z njimi: 2B228Oprema za izdelavo in sestavljanje rotorjev, za ravnanje, rotorjev, ekspanzijskih oblikovnih kolutov ter gravur: 2B230Tlačni pretvorniki, ki omogočajo merjenja absolutnih tlakov kjer koli v območju med 0 in 13 kPa in imajo obe naslednji značilnosti: Za namene točke 2B230 pomeni natančnost nelinearnost, histerezo in sposobnost ponovljivosti pri temperaturi okolja. 2B231Vakuumske črpalke, ki imajo vse naslednje značilnosti: 2B232Večstopenjski plinski strelne naprave ali drugi visoko hitrostni strelni sistemi ali drugi zelo hitri sistemi (tuljavni, elektromagnetni, elektrotermični in drugi napredni sistemi), z možnostjo pospeševanja izstrelka do hitrosti 2 km/s ali več. 2B350Pripomočki, oprema in sestavni deli za kemično proizvodnjo: Ogljik-grafit je kompozit amorfnega ogljika in grafita, ki vsebuje 8 ut. % ali več grafita. 2B351Nadzorni sistemi za toksične pline in njim pripadajoči detektorji: 2B352Oprema za ravnanje z biološkimi materiali:

2BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo Tehnične opombe:

1. Sekundarne osi (tj. osi tipa W na vodoravnih vrtalnih strojih ali sekundarne rotacijske osi, katerih središčnica je vzporedna s primarno rotacijsko osjo) se ne štejejo med skupno število obdelovalnih osi. Za rotacijske osi ni potrebno da se vrtijo več kot 360 °. Rotacijsko os lahko poganja linearna naprava (tj. navojne ali ozobljene palice).

2. V smislu točke 2B je število osi, ki lahko hkrati obdelujejo obdelovanec (vodenja po konturi), tisto število osi, vzdolž ali okrog katerih se v času obdelovanja obdelovanca med obdelovancem in orodjem dogajajo sočasni in med seboj povezani pomiki. To ne vključuje nobenih dodatnih osi, vzdolž ali okrog katerih so še drugi relativni pomiki znotraj stroja, kot so:

2. a.

sistemi za profiliranje brusov;

b.

vzporedne rotacijske osi, oblikovane za pričvrstitev posameznih obdelovancev;

c.

kolinearne rotacijske osi, oblikovane za obdelovanje istega obdelovanca z več strani z vpetjem v natezno podlogo.

3. Poimenovanje osi mora biti v skladu z mednarodnim standardom ISO 841, Numerično krmiljeni stroji – Nomenklatura osi in gibanj.

4. V smislu točk 2B001 do 2B009 se nihajno vreteno šteje za rotacijsko os.

5. Deklarirane stopnje natančnosti pozicioniranja, ki izhajajo iz meritev na osnovi ISO 230/2 (1988) ali z enakovrednim nacionalnim standardom, se lahko pojmujejo kot meritve stroja namesto meritev dejanskega stroja. Uradna vrednost položajne natančnosti je tista vrednost, ki se določi pristojnim oblastem države članice, v kateri ima izvoznik svoj sedež, kot reprezentativna pri določanju natančnosti strojnega modela. Določanje uradnih vrednosti

5. a.

izbor petih strojev modela, ki ga boste ocenili;

b.

meritev linearne osne natančnosti glede na ISO 230/2 (1988);

c.

določitev vrednosti A za vsako os vsakega stroja. Metoda izračuna vrednosti A je opisana v standardih ISO;

d.

določitev srednje vrednosti vrednosti A vseh osi. Izračunana srednja vrednost predstavlja uradno vrednost za vsako os modela (Âx Ây ...);

e.

ker se seznam v Skupini 2 nanaša na vsako linearno os, velja za vsako linearno os ustrezna uradna vrednost;

f.

če je uradna vrednost modela stroja, ki ga točke 2B001.a do 2B001.c ali 2B201 ne zajemajo, 6 μm za rezkalne stroje in 8 μm za stružne in rotirajoče stroje ali boljša, mora proizvajalec vsakih 18 mesecev potrditi te vrednosti.

a.

pogonske ali odmične gredi;

b.

orodja ali rezila;

c.

ekstruzijski polži;

d.

gravirani ali brušeni zlatarski deli.

a.

Strojna orodja za struženje, ki imajo vse naslednje značilnosti: Opomba: Predmet nadzora v točki 2B001.a niso stroji za struženje, izdelani posebej za proizvodnjo kontaktnih leč.

1. pozicijska natančnost z vsemi možnimi kompenzacijami, enakimi ali manjšimi (boljšimi) od 6 μm po ISO 230/2 (1988) ali po enakovrednih nacionalnih standardih vzdolž katere koli linearne osi; in

2. dve ali več osi, ki jih je mogoče simultano nadzirati glede vodenja po konturi;

b.

Strojna orodja za struženje, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

1. ima vse naslednje značilnosti:

1. a.

pozicijska natančnost z vsemi možnimi kompenzacijami, enakimi ali manjšimi (boljšimi) od 6 μm po ISO 230/2 (1988) ali po enakovrednih nacionalnih standardih vzdolž katere koli linearne osi; in

b.

tri linearne osi in eno rotacijsko os, ki jih je mogoče simultano koordinirati zaradi vodenja po konturi;

2. pet ali več osi, ki jih je mogoče simultano koordinirati glede vodenja po konturi; ali

3. pozicijska natančnost z vsemi možnimi kompenzacijami, enakimi ali manjšimi (boljšimi) od 4 μm po ISO 230/2 (1988) ali po enakovrednih nacionalnih standardih vzdolž katere koli linearne osi; ali

4. enorezilni rezkalni stroji, ki imajo katerokoli od naslednjih značilnosti:

4. a.

opletanje vretena manjše (boljše) od 0,0004 mm TIR; in

b.

kotni pogrešek prečnega pomika (čeljust, korak in zasuk) manjši (boljši) od 2 sekund na prehod TIR po več kot 300 mm tekalnega hoda;

c.

strojna oprema za brušenje, ki ima katero koli od naslednjih značilnosti: Opomba: Predmet nadzora v točki 2B001.c niso brusilni stroji:

1. ima vse naslednje značilnosti:

1. a.

pozicijska natančnost z vsemi možnimi kompenzacijami, enakimi ali manjšimi (boljšimi) od 4 μm po ISO 230/2 (1988) ali po enakovrednih nacionalnih standardih vzdolž katere koli linearne osi; in

b.

tri ali več osi, ki jih je mogoče simultano koordinirati zaradi vodenja po konturi; ali

2. pet ali več osi, ki jih je mogoče simultano koordinirati zaradi vodenja po konturi;

1. cilindrični zunanji, notranji in zunanje-notranji površinski brusilni stroji, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1. a.

omejeni so le na cilindrično brušenje; in

b.

omejeni so na največji zunanji premer ali zunanjo mero obdelovanca 150 mm.

2. stroji, ki so izdelani posebej za koordinatno brušenje in nimajo z-osi ali w-osi s pozicijsko natančnostjo z z vsemi razpoložljivimi kompenzacijami, manjšo (boljšo) od 4 μm po ISO 230/2 (1988)1 ali po enakovrednih nacionalnih standardih vzdolž katere koli linearne osi;

3. Orodja za oblikovno brušenje.

d.

obdelovalni stroji s principom praznjenja električnega naboja (EDM = Electric Discharge Machines) brezžičnega tipa, z dvema ali več rotirajočih osi, ki jih je mogoče hkrati nadzirati glede vodenja po konturi;

e.

orodja za odnašanje kovine, keramike ali kompozitov, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1. material odstranjujejo s katerim koli od naslednjih sredstev:

1. a.

z vodnim ali drugim tekočinskim curkom, vključno s stroji, ki uporabljajo abrazivne dodatke;

b.

z elektronskim žarkom; ali

c.

z laserskim žarkom; in

2. ki imajo dve ali več rotirajočih osi:

2. a.

ki jih je mogoče simultano nadzirati glede vodenja po konturi; in

b.

ki imajo pozicijsko natančnost manjšo od (boljšo kot) 0,003°;

stroji za globoko vrtanje in stružnice, prirejene za globoko vrtanje z največjo možno globino izvrtine več kot 5000 mm in posebej zanje izdelano orodje.

a.

končno obdelavo oblik za manj (boljše) kot 1.0 μm; ali

b.

končno obdelavo s hrapavostjo manj (boljše) kot 100 nm rms.

2BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo Tehnične opombe: Tehnična opomba: a.

nadzorovano temperaturo znotraj zaprte komore z notranjim premerom 406 mm ali več; in

b.

imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

1. največji delovni tlak nad 207 MPa;

2. nadzorovano delovno temperaturo nad 1773 K (1500 °C); ali

3. napravo za hidrokarbonsko impregnacijo in odstranitev odpadnih plinastih produktov.

2BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: a.

proizvodna oprema za kemične postopke nanašanja (Chemical Vapour Deposition/CVD), ki je krmiljena s shranjenim programom in ima vse naslednje značilnosti: NAPOTILO: GLEJ TUDI TOČKO 2B105.

1. postopek, prirejen za enega od naslednjih načinov:

1. a.

pulzirajoči CVD;

b.

kontrolirano termično nanašanje delcev (CNTD); ali

c.

za CVD ob vzbujanju ali pomoči plazme; in

2. imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

2. a.

vgrajeni vrteči se delci v visokem vakuumu (0,01 Pa ali manj); ali

b.

ima vgrajen nadzor nad debelino prevleke izdekov;

b.

proizvodna oprema za ionsko nanašanje s tokovnimi sunki 5 mA ali več;

c.

proizvodna oprema s fizičnim nanašanjem prek elektronskega curka (EB-PVD), ki ima napajalne sisteme z močjo nad 80 kW ter katero koli od naslednjih značilnosti:

1. sistem z lasersko krmiljenim nivojem napajanja ingotov; ali

2. grajen monitor za računalniško vodeni nadzor stopnje nanašanja prevleke iz dveh ali več elementov, pri čemer deluje postopek po načelu foto-luminiscence ioniziranih atomov v oblaku pare;

d.

proizvodna oprema za razprševanje plazme, ki ima katero koli od naslednjih značilnosti:

1. deluje v nadzorovanem okolju z zmanjšanim tlakom (10 kPa ali manj, merjeno nad razdaljo in znotraj razdalje 300 mm od izhodne šobe) v vakuumski posodi sposobni podtlaka do 0,01 Pa pred postopkom nanašanja; ali

2. ima vgrajen nadzor nad debelino prevleke izdekov;

e.

proizvodna oprema za nanašanje z brizganjem (sputter), ki je zmožna tokovne gostote 0,1 mA/mm2 ali več pri stopnji nanašanja 15 μm/h ali več;

f.

proizvodna oprema za nanašanje katodnega curka elektronov, opremljena z mrežo elektromagnetov za krmiljenje točke nanašanja v katodi;

g.

proizvodna oprema na osnovi ionske plošče, ki omogoča merjenje naslednjih parametrov v sami napravi:

1. debeline prevleke na podlagi in hitrosti nanašanja; ali

2. optičnih lastnosti.

a.

računalniško kontrolirani ali numerično krmiljenjeni koordinatni merilni stroji (co-ordinate measuring machines – CMM) s tridimenzionalnim (volumensko) največjim dovoljenim pogreškom (MPEE) (maximum permissible error of indication) na katerikoli točki dosega stroja (tj. po dolžini osi), ki je enaka ali manjša (boljša) od (1,7 + L/1000) μm (L je merjena dolžina v mm), preizkušeno v skladu s standardom ISO 10360-2 (2001);

b.

naprave za merjenje linearne in kotne napake:

1. Tehnična opomba:

naprave za merjenje linearne napake, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti: Za namene iz točke 2B006.b.1. pomeni linearna napaka razliko v razdalji med merilno sondo in merjenim predmetom. Opomba: Predmet nadzora v točki 2B006.b.1 niso merilni interferometrični sistemi z avtomotsko kontrolo sistema, ki so načrtovani brez uporabe tehnike povratne zanke, ki vsebujejo laser za merjenje napake pomika orodja brez pregledovanja dimenzij ali podobne opreme.

a.

brezkontaktni merilni sistem z razločljivostjo, ki je enaka ali manjša (boljša) od 0,2 μm v merilnem območju do 0,2 mm;

b.

linearni diferenčni pretvorniki, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1. linearnost, ki je enaka ali manjša (boljša) od 0,1 % v merilnem območju do 5 mm; in

2. lezenje, ki je enako ali manjše (boljše) od 0,1 % na dan pri standardni temperaturi okolja v preskusnem prostoru ± 1 K; ali

c.

merilni sistemi, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1. vsebujejo laser; in

2. vsaj 12 ur vzdržujejo pri standardni temperaturi v območju ± 1 K in pri standardnem tlaku naslednji značilnosti:

2. a.

razločljivost na celotnem merilnem območju, enako ali manjšo (boljšo) od 0,1 μm; in

b.

merilno negotovost, enako ali manjšo (boljšo) od (0,2 + L/2000) μm (L je merjena dolžina v mm);

d.

Elektronski sestavi posebej načrtovani s predvideno povratno povezavo v sistemih navedenih v 2B006.b.1.c.;

2. kotni merilniki napak pomika s kotnim odstopanjem, ki je enako ali manjše (boljše) od 0,00025°; Opomba: Predmet nadzora v točki 2B006.b.2 niso optični merilni instrumenti, kakor so avtokolimatorji, ki uporabljajo kolinearno svetlobo (npr. lasersko svetlobo) za odkrivanje kotnega pomika zrcal.

c.

oprema za merjenje površinskih nepravilnosti, ki deluje na podlagi optičnih odbojev kot funkcije kota in katerih občutljivost je 0,5 nm ali manjša (boljša).

a. Tehnična opomba:

sposobni so realnočasovne obdelave popolne tridimenzionalne podobe ali 'analize scene vidnega polja' in pri tem pridobivati ali popravljati obdelane programe ali pa pridobivati ali popravljati podatke numeričnega programa; Omejitev glede analize scene ne vključuje predvidevanja tretje dimenzije na podlagi pogleda pod danim kotom in omejene interpretacije lestvice sivih tonov pri zaznavanju globine ali sestave tkiva za odobrene naloge (2 1/2 D).

b.

posebej so izdelani za izpolnjevanje nacionalnih varnostnih standardov za eksplozivno okolje; ali

c. Tehnična opomba:

posebej načrtovano ali oblikovano za obstojno radiacijsko trdnost pri skupni radiacijski dozi večji od 5 × 103 Gy (silikon), ne da bi prišlo do strukturne spremembe v materialu; ali Izraz Gy (silikon) se nanaša na sevalno energijo v J/kg, ki jo absorbira nezaščiten silikonski vzorec, izpostavljen ionizirajočemu sevanju.

d.

sposebej so izdelani za delovanje na višinah nad 30000 m.

a.

linearne pozicijske enote s povratno zanko (npr. indukcijske enote, stopenjske skale, infrardeči sistemi ali laserski sistemi), katerih povprečna točnost je manjša (boljša) od (800 + (600 × L × 10-3)) nm (L je učinkovita dolžina v mm); NAPOTILO: Glede laserskih sistemov glej tudi opombo k točki 2B006.b.1.

b.

rotacijske pozicijske enote s povratno zanko (tj. indukcijske enote, stopenjske skale, infrardeči sistemi ali laserski sistemi) s točnostjo, manjšo (boljšo) od 0,00025°; NAPOTILO: Glede laserskih sistemov glej tudi opombo k točki 2B006.b.1.

c.

sestavljene rotacijske mize in nihajna vretena z zmožnostjo nadgradnje, po proizvajalčevi specifikaciji, strojna orodja, ki dosegajo ali presegajo mejne vrednosti iz točke 2B.

a.

dve ali več kontroliranih osi, od katerih sta lahko vsaj dve koordinirani sočasno glede vodenja po konturi; in

b.

pritisno silo valjev nad 60 kN.

2BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: a.

maksimalni delovni tlak 69 MPa ali več;

b.

izdelane so za doseganje in vzdrževanje kontrolirane temperature 873 K (600 °C) ali več; in

c.

imajo komoro z notranjim premerom 254 mm ali več.

a.

potisno oblikovalni stroji, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1. po proizvajalčevih tehničnih specifikacijah so lahko opremljeni z enotami za numerično kmiljenje ali računalniško kontrolo, tudi če ob dostavi s temi enotami niso opremljeni; in

2. imajo več kot dve kontrolirani osi, ki jih je mogoče sočasno koordinirati glede vodenja po konturi.

b.

Posebej izdelani sestavni deli za stroje za potisno oblikovanje iz točke 2B009 ali 2B109.a.

2BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: a.

sistemi za vibracijsko testiranje, ki delujejo na podlagi zaprte povratne zanke in digitalne kontrolne enote, kar omogoča vibriranje sistema na pospeševanje enako ali večje od 10 g rms v frekvenčnem pasu med 20 Hz in 2 kHz, pri vsiljeni sili enaki ali večji od 50 kN, merjeno brez zunanjih vplivov;

b.

digitalne kontrolne enote, ki so kombinirane s posebej izdelano programsko opremo za testiranje vibracij, z realnočasovno pasovno širino , ki je večja od 5 kHz, in so namenjeni za uporabo skupaj s sistemi za vibracijsko testiranje iz točke 2B116.a;

c.

pogonske vibracijske enote s pripadajočimi ojačevalci ali brez teh ojačevalcev, z možnostjo vsiljene sile na sistem enake ali večje od 50 kN, merjeno brez zunanjih vplivov, in se uporabljajo v sistemih za vibracijsko testiranje iz točke 2B116.a;

d.

oprema za testiranje vibracij in elektronske enote, izdelane za združevanje več vibracijskih enot v sistem, z možnostjo efektivne kombinirane vsiljene sile na sistem enake ali večje od 50 kN, merjeno brez zunanjih vplivov, in se uporabljajo v sistemih za vibracijsko testiranje iz točke 2B116.a.

2BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: a.

balansirni stroji, ki imajo vse naslednje značilnosti: Opomba: Predmet nadzora v točki 2B119.a niso balansirni stroji, izdelani ali prirejeni za zobozdravniško ali drugo medicinsko rabo.

1. ne morejo uravnotežiti rotorjev/sklopov z maso več kot 3 kg;

2. lahko uravnotežijo rotorje/sklope pri hitrostih nad 12500 vrt/min;

3. lahko odpravljajo neuravnoteženost v dveh ali več ravninah; in

4. imajo zmožnost uravnoteženja nebalansiranih rotarirajočih mas reda 0,2 g mm na kg;

b. Tehnična opomba:

merilne sonde, izdelane ali prirejene za uporabo s stroji iz točke 2B119.a. Merilne sonde se včasih pojavljajo tudi pod nazivom instrumenti za uravnoteženje.

a.

dve ali več osi;

b.

drsne obroče s sposobnostjo prenosa električnega toka in/ali signala; in

c.

imajo katero koli izmed naslednjih značilnosti:

1. za vsako os velja naslednje:

1. a.

ima sposobnost hitrostnih nivojev 400 stopinj/s ali več ali 30 stopinj/s ali manj; in

b.

nivo občutljivosti enak ali manjši kot 6 stopinj/s ali manj in natančnost 0,6 stopinj/s ali manj;

2. najslabši nivo stabilnosti, povprečno enak ali boljši (manjši) od 0,05 % na 10 stopinj ali več; ali

3. pozicijsko natančnost 5 kotnih stopinj ali boljšo.

a.

dve ali več osi; in

b.

pozicijsko natančnost 5 kotnih stopinj ali boljšo.

a.

strojna orodja za struženje, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

1. pozicijska natančnost z z vsemi možnimi kompenzacijami, enakimi ali manjšimi (boljšimi) od 6 μm po ISO 230/2 (1988) ali po enakovrednih nacionalnih standardih vzdolž katere koli linearne osi; ali

2. dve ali več rotirajočih osi; Opomba: 2B201.b ne vključuje naslednjih strojev za brušenje

2. a.

pomik osi X, ki je večji od 2 m; in

b.

splošno natančnost prek cele osi X, je večja (slabša) od 30 μm.

b.

strojna oprema za brušenje, ki ima katero koli od naslednjih značilnosti: Opomba: 2B201.b ne vključuje naslednjih strojev za brušenje: Opomba 1: 2B201.b ne vključuje strojev in orodij, posebej izdelanih za izdelavo naslednjih delov: Opomba 2: Strojno orodje, ki ima vsaj dve od naslednjih treh zmogljivosti: struženje, rezkanje ali brušenje (npr. stroj za struženje z brusnimi zmogljivostmi), je treba obravnavati po določilih točk 2B001.a. ali 2B201.a. ali b.

1. pozicijsko natančnost z vsemi možnimi kompenzacijami, enakimi ali manjšimi (boljšimi) od 4 μm po ISO 230/2 (1988) ali po enakovrednih nacionalnih standardih vzdolž katere koli linearne osi; ali

2. dve ali več rotirajočih osi;

a.

cilindrični zunanji, notranji in zunanje-notranji površinski brusilni stroji, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1. omejeni so na največji obdelovanec zunanjega premera ali dolžine 150 mm; in

2. omejitev je na oseh x, z in c;

b.

oblikovna brisilna orodja, ki nimajo z ali w osi z natančnostjo pozicioniranja manjšo (boljšo) kot 4 m po standardu ISO 230/2 (1988)1 ali nacionalnim ekvivalentom tega standarda.

a.

menjalnikov

b.

pogonskih in odmičnih gredi

c.

orodij in rezil

d.

ekstruzijskih polžev;

a.

izostatične stiskalnice, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1. sposobne so dosegati maksimalni delovni tlak 69 MPa ali več; in

2. imajo komoro z notranjim premerom nad 152 mm;

b.

orodja, kokile in oprema zanje, posebej izdelani za izostatične stiskalnice, določene v točki 2B204.a.

2BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: a.

merilni stroji z računalniško ali numerično podporo za pregledovanje dimenzij, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1. dve ali več osi; in

2. merilna negotovost enodimenzijske mere, ki je enaka ali manjša (boljša) od (1,25 + L/1000) μm, merjeno s sondo z merilno negotovostjo, ki je manjša (boljša) od 0,2 μm (L je merjena dolžina v mm) (sklic:VDI/VDE 2617, dela 1 in 2);

b.

merilni sistemi za simultano meritev polovično zaprtih površin, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1. merilno negotovost na vsaki linearni osi, ki je enaka ali manjša (boljša) od 3,5 μm na 5 mm; in

2. kotni pogrešek, ki je enak ali manjši od 0,02°.

2BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnične opombe:

1. Merilna sonda, ki se uporablja pri določanju merilne negotovosti sistema za pregledovanje dimenzij, ustreza pogojem, ki so določeni v VDI/VDE 2617, deli 2, 3 in 4.

2. Vsi merjeni parametri iz točke 2B206 dopuščajo pozitivni, pa tudi negativni odmik.

a.

roboti ali končne enote, posebej izdelani za izpolnjevanje nacionalnih varnostnih standardov, ki se uporabljajo za ravnanje z močnimi eksplozivi (npr. upoštevanje električnih karakteristik pri delu z visoko eksplozivnimi sredstvi);

b.

kontrolne enote, ki so posebej izdelane za katere koli robote ali končne enote iz točke 2B207.a.

a.

stroji imajo obe naslednji značilnosti:

1. tri valje ali več (aktivni ali vodilni); in

2. po proizvajalčevih tehničnih specifikacijah se lahko opremijo z numeričnim krmiljenjem ali računalniškimi kontrolnimi enotami;

b.

rotacijski oblikovni trni, namenjeni izdelavi cilindričnih rotorjev z notranjim premerom od 75 mm do 400 mm.

a.

centrifugalni balansirni stroji, namenjeni za uravnoteženje gibkih rotorjev dolžine 600 mm ali več, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1. amplituda ekscentričnosti ali premer rotarirajočega dela več kot 75 mm;

2. masno območje od 0,9 do 23 kg; in

3. zmožnost uravnoteženja pri vrtilni hitrosti več kot 5000 vrt/min;

b.

centrifugalni balansirni stroji, namenjeni za uravnoteženje votlih cilindričnih rotorskih komponent in imajo vse naslednje značilnosti:

1. premer nihala več kot 75 mm;

2. masno območje od 0,9 do 23 kg;

3. zmožnost uravnoteženja nebalansiranih rotarirajočih mas do rezidualne neuravnoteženosti 0,01 kg × mm/kg na posamezno os ali manj; in

4. prenos moči prek klinastega jermena.

a.

sposobnost penetriranja 0,6 m ali več globoko v steno vroče celice (delovanje skozi steno); ali

b.

sposobnost premostitve preko meje vroče celice debeline 0,6 m ali več (delovanje čez steno).

2BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnične opombe: Tehnična opomba: a.

peči, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1. sposobnost delovanja nad temperaturo 1123 K (850 °C);

2. vsebujejo indukcijske tuljave s premerom 600 mm ali manj; in

3. izdelane so za napajanje z vhodno močjo vsaj 5 kW;

b.

napajalne enote s predpisano izhodno močjo 5 kW ali več, posebej izdelane za peči, določene v točki 2B226.a.

a.

Obločne talilne in livarske peči, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1. taljive elektrode z zmogljivostjo od 1000 do 20000 cm3, in

2. sposobnost delovanja pri talilnih temperaturah nad 1973 K (1700 °C);

b.

peči za taljenje z uporabo elektronskega žarka in plazemske atomizacije, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1. moč 50 kW ali več;in

2. sposobnost delovanja pri talilnih temperaturah nad 1473 K (1200 °C);

d.

Sistemi za računalniški nadzor in spremljanje, ki so posebej prilagojeni za peči, določene v točki 2B227.a ali b.

a.

oprema za sestavljanje cilindričnih delov plinskih centrifug, filtrirnih delov in končnih kap; Opomba: Točka 2B228.a vključuje stroje za precizne oblikovne kolute, spone ter orodje za tesno tolerančno vpenjanje.

b. Techniča opomba:

oprema za pričvrstitev in poravnavo delov za plinske valjaste centrifuge s skupno osjo; V točki 2B228.b takšna oprema navadno sestoji iz precizijskih merilnih sond, ki so povezane z računalnikom, ki zaporedno beleži premike, na primer pnevmatskega bata, ki služi za poravnavo delov rotorja.

c. Tehnična opomba:

ekspanzijski oblikovni koluti in orodja za izdelavo preprostih enojnih konvolutnih spojk. V točki 2B228.c imajo spojke vse naslednje značilnosti:

1. notranji premer od 75 mm do 400 mm;

2. dolžino enako ali večjo 12,7 mm;

3. razlika amplitud oblik večja od 2 mm; in

4. izdelane so iz visokotrdnih aluminijevih zlitin, martenzitnega jekla ali vlaknenih ali nitastih materialov z visoko trdnostjo.

a.

elementi tlačnih senzorjev so izdelani iz aluminija, aluminijevih zlitin, niklja ali nikljevih zlitin, v katerih je masni delež niklja večji od 60 %, ali so z njimi zaščiteni; in

b.

imajo eno od naslednjih značilnosti:

1. merilno območje, ki je manjše od 13 kPa, in natančnost, ki je boljša od ± 1 % v celotnem merilnem območju; ali

2. merilno območje, ki je enako 13 kPa ali več, in natančnost, ki je boljša od ± 130 Pa.

2BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: a.

premer vhodne odprtine je enak ali večji od 380 mm;

b.

pretok je enak ali večji od 15 m3/s; in

c.

sposobnost ustvarjanja absolutnega vakuuma, boljša od 13 mPa.

2BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnične opombe:

1. Sesalna zmogljivost se določa na merilni točki z dušikom ali zrakom.

2. Absolutni vakuum se določa pri zaprti sesalni strani črpalke.

a.

reakcijske posode ali reaktorji, z mešali ali brez njih, s skupno notranjo (geometrično) prostornino več kot 0,1 m3 (100 litrov) in manj kot 20 m3 (20000 litrov), pri katerih so vse površine, ki prihajajo v neposredni stik z reagentom, ki se obdelujejo ali shranjujejo, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1. zlitin z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2. fluoropolimerov;

3. stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);

4. niklja ali zlitin z več kot 40 ut. % niklja;

5. tantala ali tantalovih zlitin;

6. titana ali titanovih zlitin; ali

7. cirkonija ali cirkonijevih zlitin;

b.

mešala, ki se uporabljajo v reakcijskih posodah ali reaktorjih, navedenih v 2B350.a.; ter lopatice ali jaški za taka mešala, kjer so vse površine, s katerimi prihaja mešalo v neposredni stik z reagentom, ki se obdelujejo ali shranjujejo, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1. zlitin z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2. fluoropolimerov;

3. stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);

4. niklja ali zlitin z več kot 40 ut. % niklja;

5. tantala ali tantalovih zlitin;

6. titana ali titanovih zlitin; ali

7. cirkonija ali cirkonijevih zlitin;

c.

rezervoarji za hranjenje, kontejnerji ali sprejemniki s skupno notranjo (geometrično) prostornino več kot 0,1 m3 (100 litrov), pri katerih so vse površine, ki pridejo v neposredni stik s kemikalijami, ki se obdelujejo ali shranjujejo, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1. zlitin z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2. fluoropolimerov;

3. stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);

4. niklja ali zlitin z več kot 40 ut. % niklja;

5. tantala ali tantalovih zlitin;

6. titana ali titanovih zlitin; ali

7. cirkonija ali cirkonijevih zlitin;

d.

toplotni izmenjalniki ali kondenzatorji s površino za toplotno izmenjavo, večjo od 0,15 m2 in manjšo od 20 m2, ter valji, plošče, navitja ali bloki (jedra), načrtovani za take toplotne izmenjevalnike ali kondenzatorje, pri katerih so vse površine, prihajajoče v neposredni stik z reagentom, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1. zlitin z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2. fluoropolimerov;

3. stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);

4. grafita ali ogljik-grafita;

5. niklja ali zlitin z več kot 40 ut. % niklja;

6. tantala ali tantalovih zlitin;

7. titana ali titanovih zlitin;

8. cirkonija ali cirkonijevih zlitin;

9. silicijevega karbida; ali

10. titanovega karbida;

e.

destilacijski ali absorpcijski stolpi z notranjim premerom več kot 0,1 m; ter tekočinski ločevalniki, parni ločevalniki ali tekočinski zbiralniki, načrtovani za take destilacijske ali absorpcijske stolpe pri katerih so vse površine, prihajajoče v neposredni stik z reagentom, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1. zlitin z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2. fluoropolimerov;

3. stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);

4. grafita ali ogljik-grafita;

5. niklja ali zlitin z več kot 40 ut. % niklja;

6. tantala ali tantalovih zlitin;

7. titana ali titanovih zlitin; ali

8. cirkonija ali cirkonijevih zlitin;

f.

polnilna oprema na daljinsko upravljanje, pri kateri so vse površine, prihajajoče v neposredni stik z reagentom, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1. zlitin z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma; ali

2. niklja ali zlitin z več kot 40 ut. % niklja;

g.

Ventili nominalnih velikosti nad 10 mm in ohišja (telesa ventilov) ali predoblikovane zamenljive puše, izdelane za take ventile, pri katerih so vse površine, prihajajoče v neposredni stik z reagentom, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1. zlitin z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2. fluoropolimerov;

3. stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);

4. niklja ali zlitin z več kot 40 ut. % niklja;

5. tantala ali tantalovih zlitin;

6. titana ali titanovih zlitin; ali

7. cirkonija ali cirkonijevih zlitin;

h.

večstenska cevna napeljava z vgrajenimi vrati za detekcijo puščanja, pri kateri so vse površine, prihajajoče v neposredni stik z reagentom, ki se obdelujejo ali shranjujejo, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1. zlitin z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2. fluoropolimerov;

3. stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);

4. grafita ali ogljik-grafita;

5. niklja ali zlitin z več kot 40 ut. % niklja;

6. tantala ali tantalovih zlitin;

7. titana ali titanovih zlitin; ali

8. cirkonija ali cirkonijevih zlitin;

i.

večkratno tesnjene in netesnjene črpalke, katerih maksimalni pretok je po proizvajalčevi specifikaciji večji od 0,6 m3/uro, ali vakuumske črpalke z maksimalnim pretokom po proizvajalčevi specifikaciji, večjim od 5 m3/uro (pri standardni temperaturi (273 K (0 °C)) in standardnem tlaku (101,3 kPa)); in puše (ohišja črpalk), predoblikovalne zamenljive puše, mešalna kolesa, rotorji ali šobe brizgalnih črpalk, načrtovani za take črpalke, pri katerih so vse površine, ki prihajajo v neposredni stik z reagentom, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1. zlitin z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2. keramike;

3. ferosilicija;

4. fluoropolimerov;

5. stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);

6. grafita ali ogljik-grafita;

7. niklja ali zlitin z več kot 40 ut. % niklja;

8. tantala ali tantalovih zlitin;

9. titana ali titanovih zlitin; ali

10. cirkonija ali cirkonijevih zlitin;

j.

sežigalne peči, izdelane za uničevanje kemikalij, naštetih v točki 1C350, ki imajo posebej izdelan sistem za dovajanje odpadkov, sistemi za vodenje in izgorevalne komore s povprečno temperaturo višjo od 1273 K (1000 °C), pri katerih so vse površine v sistemu za dostavo odpadkov, prihajajoče v neposredni stiki z odpadki, iz katerega koli od naslednjih materialov ali so z njim obložene:

1. zlitin z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2. keramike; ali

3. niklja ali zlitin z več kot 40 ut. % niklja.

2BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnične opombe: Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnične opombe: Tehnična opomba: a.

izdelani za neprekinjeno delovanje in uporabni za odkrivanje kemičnih bojnih strupov ali kemikalij, naštetih v točki 1C350, pri koncentracijah, manjših od 0,3 mg/m3; ali

b.

izdelani za odkrivanje kolinesteraznih aktivnosti.

a. Tehnična opomba:

obrati za celotno biološko shranjevanje pri nivojih P3, P4 biološke vsebnosti; P3 ali P4 (BL3, BL4, L3, L4) so nivoji biološke vsebnosti, opredeljeni v WHO Laboratory Biosafety Manual (2. izdaja, Ženeva, 1993).

b. Tehnična opomba:

kvasila z zmožnostjo vzgoje patogenih mikroorganizmov, virusov ali z zmožnostjo proizvajanja toksinov brez aerosolske vzpodbude, s kapaciteto 20 litrov ali več; Kvasila vključujejo bioreaktorje, kemostate in tekočinske sisteme.

c. Tehnična opomba:

centrifugalni separatorji z zmožnostjo neprekinjene separacije brez širjenja aerosolov, ki imajo vse naslednje značilnosti: Centrifugalni separatorji vključujejo usedlinske posode.

c.

1. pretočnost več kot 100 litrov na uro;

2. komponente iz poliranega nerjavnega jekla ali iz titana;

3. eno ali več tesnilnih mest v predelu s paro; in

4. zmožnost parne sterilizacije na licu mesta v zaprtem stanju;

d.

oprema za prečno (tangentno) filtracijo in sestavni deli: Opomba: Predmet nadzora točke 2B352.d. ni oprema za reverzno osmozo, kot jo določa proizvajalec.

1. oprema za prečno (tangentno) filtracijo, z zmožnostjo separacije patogenih mikroorganizmov, virusov, toksinov ali celičnih kultur brez širjenja aerosolov, ki ima obe naslednji značilnosti:

1. a.

s skupno filtrirno površino enako ali večjo od 1 m2; in

b. Tehnična opomba:

ima možnost sterilizacije ali dezinfekcije na kraju samem; V točki 2B352.d.1.b sterilizacija pomeni odstranitev vseh mikrobov, sposobnih za preživetje, iz opreme z uporabo bodisi fizičnih (npr. para) ali kemičnih agensov. Dezinfekcija pomeni uničenje potencialne mikrobne infektivnosti opreme z uporabo kemičnih agensov s protibakterijskim učinkom. Dezinfekcija in sterilizacija se ločita od asanacije, slednja označuje postopke čiščenja, namenjene zmanjšanju vsebnosti mikrobov v opremi ne da bi nujno dosegli odstranitev vse infektivnosti ali sposobnosti preživetja mikrobov.

2. Komponente za prečno (tangentno) filtracijo (npr. moduli, elementi, kasete, vložki, enote ali plošče) s filtrirno površino enako ali večjo od 0,2 m2 za vsako komponento in izdelane za prečno (tangentno) filtracijo iz točke 2B352.d.;

e.

oprema za sterilizacijo na osnovi zmrzovanja suhe pare, s kapaciteto kondenzatorja več kot 10 kg ledu v 24 urah in manj kot 1000 kg ledu v 24 urah;

f.

naslednja zaščitna oprema in prostori:

1. zaščitne celotne ali delne obleke, ali dihalne maske preko katerih zrak priteka preko zunanje zaloge zraka pri normalnem tlaku; Opomba: 2B352.f.1. ne ureja zaščitnih oblek z aparati za samostojno dihanje.

2. biološko varne kabine razreda III ali izolatorji s podobnim učinkom; Opomba: Izolatorji iz točke 2B352.f.2 vključujejo upogljive izolatorje, suhe komore, anaerobične komore, rokavične komore in laminarne varovalne pokrove (zaprte z vertikalnim tokom).

g.

komore, izdelane za testiranje ustreznosti razpršil s patogenimi mikroorganizmi, virusi ali toksini, s kapaciteto 1 m3 ali več.

2CMateriali Jih ni.

2DProgramska oprema

2D001Programska oprema, razen tiste iz točke 2D002, je posebej napisana ali prirejena razvoju, proizvodnji ali uporabi opreme iz točk 2A001 ali 2B001 do 2B009. 2D002Programska oprema za elektronske naprave, tudi če je v elektronski napravi ali sistemu, da bi tem napravam ali sistemom omogočala funkcijo numeričnega krmiljenja enot, z zmožnostjo sočasne koordinacije več kot štirih osi zaradi vodenja po konturi. Opomba 1: Točka 2D002 ne vključuje programske opreme, posebej napisane ali prirejene za delovanje strojnega orodja, ki ni predmet nadzora v Skupini 2. Opomba 2: Točka 2D002 ne vključuje programske opreme za blago iz točke 2B002. Glej točko 2D001 za nadzor nad programsko opremo za blago iz točke 2B002. 2D101Programska oprema, pripravljena ali prirejena posebej za uporabo opreme iz točk 2B104, 2B105, 2B109, 2B116, 2B117 ali 2B119 do 2B122. NAPOTILO: GLEJ TUDI TOČKO 9D004. 2D201Programska oprema, izdelana posebej za uporabo opreme iz točk 2B204, 2B206, 2B207, 2B209, 2B219 ali 2B227. 2D202Programska oprema, posebej napisana ali prirejena razvoju, proizvodnji ali uporabi opreme iz točke 2B201.

2ETehnologija

2E001Tehnologija, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za razvoj opreme ali programske opreme iz točk 2A, 2B, ali 2D. 2E002Tehnologija, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za proizvodnjo opreme iz točk 2A ali 2B. 2E003Druga tehnologija: 2E101Tehnologija, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji, namenjena za uporabo opreme ali programske opreme iz točke 2B004, 2B009, 2B104, 2B109, 2B116, 2B119 do 2B122 ali 2D101. 2E201Tehnologija, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji, namenjena za uporabo opreme ali programske opreme iz točke 2A225, 2A226, 2B001, 2B006, 2B007.b, 2B007.c, 2B008, 2B009, 2B201, 2B204, 2B206, 2B207, 2B209, 2B225 do 2B232, 2D201 ali 2D202. 2E301Tehnologija, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji, namenjena za uporabo blaga iz točk 2B350 do 2B352.

a.

tehnologija za razvoj interaktivnih grafičnih enot kot integriranega dela v numeričnih krmilnih enotah za pripravo ali predelavo delov programov;

b.

tehnologija za postopke v kovinarstvu:

1. tehnologija za izdelovanje orodja, orodij ali napeljave, izdelana posebej za naslednje postopke:

1. a.

za superplastično oblikovanje;

b.

za difuzijsko spajanje; ali

c.

za neposredno hidravlično stiskanje;

2. tehnični podatki, sestoječi iz spodaj naštetih postopkovnih metod ali parametrov, ki se uporabljajo za krmiljenje naslednjih postopkov:

2. a.

superplastičnega oblikovanja aluminijevih, titanovih zlitin ali superzlitin:

1. površinske priprave;

2. nivoja deformacije;

3. temperature;

4. tlaka;

b.

difuzijske vezavesuperzlitin ali titanovih zlitin:

1. površinske priprave;

2. temperature;

3. tlaka;

c.

neposrednega hidravličnega stiskanja aluminijevih zlitin ali titanovih zlitin:

1. tlaka;

2. časovnega cikla;

d.

vroče izostatično zgoščevanje titanovih zlitin, aluminijevih zlitin ali superzlitin:

1. temperature;

2. tlaka;

3. časovnega cikla;

c.

tehnologija za razvoj ali proizvodnjo hidravličnih preoblikovanih strojev in orodij zanje, ki se uporabljajo pri proizvodnji letalskih konstrukcij;

d.

tehnologija za razvoj postprocesorjev za izdelavo programov za krmiljenje obdelovalnih strojev (npr. programi za izdelavo) iz konstrukcijskih podatkov znotraj numeričnih krmilnih enot;

e.

tehnologija za razvojprogramske opreme za vgradnjo v sisteme za izboljšan nadzor delavniških sistemov prek numeričnih krmilnih enot;

f.

tehnologija za nanašanje anorganskih prevlek ali anorganskih prevlek za spreminjanje površin (naštetih v stolpcu 3 naslednje tabele) na neelektronske podlage (naštete v stolpcu 2 naslednje tabele), in to po postopkih, naštetih v stolpcu 1 naslednje tabele in opisanih v tehnični opombi. Opomba: Tabela in tehnična opomba sledita točki 2E301.

Tabela 1.2.3.A.B.B.1.B.2.B.3.B.4.C.D.E.F.G. Tabela – Tehnike nanašanja – Opombe Tehnike nanašanja

Postopek nanašanja prevleke (1) Podlaga Dobljena prevleka Nanašanje s pomočjo kemičnih hlapov (CVD) superzlitine aluminidi za notranjo uporabo keramični materiali (19) in stekla z majhnim raztezkom (14) silicidi karbidi dielektrični nanosi (15) diamant diamantni ogljik (17) ogljik-ogljikove, keramične in kovinske matriks-kompoziti silicidi karbidi refrakcijske kovine njihove mešanice (4) dielektrični sloji (15) aluminidi zliti aluminidi (2) nborov nitrid utrjeni volframov karbid (16), silicijev karbid (18) karbidi volfram njune mešanice (4) dielektrični nanosi (15) molibden in njegove zlitine dielektrični nanosi (15) berilij in njegove zlitine dielektrični sloji (15) diamant diamantni ogljik (17) materiali za senzorska okna (9) dielektrični sloji (15) diamant diamantni ogljik (17) Termični in fizično plinski postopki nanašanja (TE-PVD) Fizično nanašanje s pomočjo hlapov (PVD): z elektronskim žarkom (EB-PVD) superzlitine zliti silicidi zliti aluminidi (2) MCrAlX (5) modificirani cirkonij (12) silicidi aluminidi njihove mešanice (4) keramični materiali (19) in stekla z majhno razteznostjo (14) dielektrični nanosi (15) nerjaveče jeklo (7) MCrAlX (5) modificirani cirkonij (12) njune mešanice (4) ogljik-ogljikove, keramične in kovinske matriks-kompoziti silicidi karbidi reakcijske kovine njihove mešanice (4) dielektrični nanosi (15) borov nitrid cementni volframov karbid (16), silicijev karbid (18) karbidi volfram njune mešanice (4) dielektrični nanosi (15) molibden in njegove zlitine dielektrični nanosi (15) berilij in njegove zlitine dielektrični sloji (15) boridi berilij materiali za senzorska okna (9) dielektrični nanosi (15) titanove zlitine (13) boridi nitridi Fizično plinski, termično odporni postopki nanašanja (PVD) s pomočjo ionov (ionske plošče) keramični materiali (19) in stekla z majhno razteznostjo (14) dielektrični nanosi (15) diamantni ogljik (17) ogljik-ogljikove, keramične in kovinske matriks-kompoziti dielektrični nanosi (15) cementni volframov karbid (16), silicijev karbid dielektrični nanosi (15) molibden in njegove zlitine dielektrični nanosi (15) berilij in njegove zlitine dielektrični nanosi (15) materiali za senzorska okna (9) dielektrični nanosi (15) diamantni ogljik (17) Fizično plinski postopki nanašanja (PVD); lasersko oslojevanje keramični materiali (19) in stekla z majhno razteznostjo (14) silicidi dielektrični nanosi (15) diamantni ogljik (17) ogljik-ogljikove, keramične in kovinske matriks-kompoziti dielektrični nanosi (15) cementni volframov karbid (16), silicijev karbid dielektrični nanosi (15) molibden in njegove zlitine dielektrični nanosi (15) berilij in njegove zlitine dielektrični nanosi (15) materiali za senzorska okna (9) dielektrični nanosi (15) diamantni ogljik (17) Fizično plinski postopki nanašanja (PVD): praznjenje naboja preko katodnega loka superzlitine zliti silicidi zliti aluminidi (2) MCrAlX (5) polimeri (11) in organski matriks-kompoziti boridi karbidi nitridi diamantni ogljik (17) Utrjevanje z zasipanjem (o cementaciji brez zasipanja glej gornjo točko A) (10) ogljik-ogljikove, keramični in kovinski matriks-kompoziti silicidi karbidi njihove mešanice (4) titanove zlitine (13) silicidi aluminidi zlitinski aluminidi (2) refrakcijske kovine in zlitine (8) silicidi oksidi Nanašanje s plazmo superzlitine MCrAlX (5) modificirani cirkonij (12) njune zlitine (4) brusni nikelj-grafit brusni materiali, ki vsebujejo Ni-Cr-Al brusni Al-Si-poliester zlitinski aluminidi (2) aluminijeve zlitine (6) MCrAlX (5) modificirani cirkonij (12) silicidi njihove mešanice (4) refrakcijske kovine in zlitine (8) aluminidi silicidi karbidi nerjaveče jeklo (7) MCrAlX (5) modificirani cirkonij (12) njune mešanice (4) titanove zlitine (13) karbidi aluminidi silicidi zlitinski aluminidi (2) brusni nikelj-grafit brusni materiali, ki vsebujejo Ni-Cr-Al brusni Al-Si-poliester Redko nanašanje refrakcijske kovine in zlitine (8) zliti silicidi zliti aluminidi, razen ostankov ogrevalnih elementov ogljik-ogljikovi, keramični in kovinski matriks-kompoziti silicidi karbidi njune mešanice (4) Nanašanje redkih nanosov superzlitine zlitinski silicidi zlitinski aluminidi (2) aluminidi, modificirani s plemenitimi kovinami (3) MCrAlX (5) modificirani cirkonij (12) platina njihove mešanice (4) keramični materiali in stekla z majhno razteznostjo (14) silicidi platina njihove mešanice (4) dielektični sloji (15) diamantni ogljik (17) titanove zlitine (13) boridi nitridi oksidi silicidi aluminidi zlitinski aluminidi (2) karbidi ogljiko-ogljikovi, keramični in kovinski matriks-kompoziti silicidi karbidi refrakcijske kovine njihove mešanice (4) dielektrični sloji (15) borov nitrid cementni volframov karbid (16), silicijev karbid (18) karbidi volfram njihove mešanice (4) dielektrični sloji (15) borov nitrid molibden in njegove zlitine dielektrični sloji (15) berilij in njegove zlitine boridi dielektrični sloji (15) berilij materiali za senzorska okna (9) dielektrični sloji (15) diamantni ogljik (17) refrakcijske kovine in zlitine (8) aluminidi silicidi oksidi karbidi Ionska implantacija Visoko temperaturna ležajna jekla dodatki kroma, tantala ali niobija (kolombij) titanove zlitine (13) boridi nitridi berilij in njegove zlitine boridi utrjen volframov karbid (16) karbidi nitridi Postopki, našteti v stolpcu 1 tabele, so opredeljeni na naslednji način:

1. Izraz postopek nanašanja vključuje popravilo ali obnovo prevleke, pa tudi prvotno nanašanje.

2. Izraz nanosi z aluminijevimi zlitinami vključuje stopenjske nanose, pri katerih je element oziroma pri katerem so elementi naneseni pred ali med nanosom aluminija, tudi če so ti elementi naneseni z drugim postopkom nanašanja prevleke. Vendar pa ne vključuje večkratnega stopenjskega postopka utrjevanja, ki ima za posledico aluminijeve zlitine.

3. Izraz za nanos modificiranega aluminija z žlahtnimi kovinami vključuje večstopenjske nanose, pri katerih se plemenita kovina ali plemenite kovine nanašajo z drugimi postopki nanosa kot predhodno.

4. Izraz njihove mešanice vključuje nefiltrirane materiale, stopenjske zlitine, dodatne nanose in večstopenjske nanose in dobijo se z enim ali več postopki nanašanja prevleke, naštetih v tabeli.

5. MCrAlX se nanaša na nanose zlitin, pri kateri označuje črka M kobalt, železo, nikelj ali njihovo kombinacijo, črka X pa hafnij, itrij, silicij, tantal v kakršni koli količini ali druge namerne dodatke v količini več kot 0,01 ut. %, v različnih razmerjih in kombinacijah, razen:

5. a.

CoCrAlY – nanosi, ki vsebujejo manj kot 22 ut. % kroma, manj kot 7 ut. % aluminija in manj kot 2 ut. % itrija;

b.

CoCrAlY – nanosi, ki vsebujejo manj od 22 do 24 ut. % kroma, 10 do 12 ut. % aluminija in 0,5 do 0,7 ut. % itrija; ali

c.

NiCrAlY – nanosi, ki vsebujejo manj od 21 do 23 ut. % kroma, 10 do 12 ut. % aluminija in 0,9 do 1,1 ut. % itrija.

6. Izraz aluminijeve zlitine se nanaša na zlitine z mejno natezno trdnostjo 190 MPa ali več, merjeno pri 293 K (20 °C).

7. Izraz nerjavna jekla se nanaša na serijo 300 AISI (American Iron and Steel Institute/Ameriški inštitut za železo in jeklo) ali njene ekvivalente po nacionalnih standardih.

8. Utrjene kovine in zlitine vključujejo naslednje kovine in njihove zlitine: niobij (kolumbij), molibden, volfram in tantal.

9. Senzorski materiali: aluminijev oksid, silikon, germanij, cinkov sulfid, cinkov selenid, galijev arzenid, diamant, galijev fosfid, safir in naslednji kovinski halidi: senzorski materiali premera več kot 40 mm za cirkonijev fluorid in hafnijev fluorid.

10. Tehnologija za stopenjsko utrjevanje trdnih objektov ni navedena v Skupini 2.

11. Polimeri: poliamidi, poliesteri, polisulfidi, polikarbonati in poliuretani.

12. Modificirani cirkonij se nanaša na dodatke drugih kovinskih oksidov cirkoniju (npr. kalcijevih, magnezijevih, itrijevih, hafnijevih, redki zemeljski oksidi), katerih namen je stabilizacija določenih kristalografskih faz in faznih zgradb. Prevleke s toplotno pregrado iz cirkonija, modificiranega s kalcijem ali magnezijem z mešanjem ali taljenjem, niso predmet nadzora.

13. Izraz titanove zlitine se nanaša na zrakoplovne zlitine z mejno napetostno trdnostjo 900 MPa ali več, merjeno pri 293 K (20 °C).

14. Steklo z majhno razteznostjo se nanaša na stekla s koeficientom toplotnega raztezanja 1 × 10 –7 K– 1 ali manj, merjeno pri 293 K (20 °C).

15. Dielektrični nanosi so nanosi iz večslojnih izolacijskih materialov, v katerih služijo interferenčne lastnosti slojevitega nanosa, ki ga tvorijo materiali z različnimi lastnostmi refrakcije, odboju, oddaji ali absorpciji pasov različnih valovnih dolžin. Dielektrični nanosi se nanašajo na tiste z več kot štirimi dielektričnimi plastmi ali dielektričnimi/kovinskimi kompozitnimi plastmi.

16. Utrjen volframov karbid ne vključuje strojnega orodja za odrezavanje in obdelovanje na osnovi volframovega karbida/(kobalta, niklja), titanovega karbida/(kobalta, niklja), kromovega karbida/nikelj-kroma in kromovega karbida/niklja.

17. Predmet nadzora ni tehnologija, posebej zasnovana za nanašanje diamantnega ogljika na katero koli od naslednjih podlag:

trdi diski in glave trdih diskov, oprema za izdelavo izdelkov za enkratno uporabo, ventili za pipe, membrane za zvočnike, deli avtomobilskih motorjev, strojno orodje, orodje za kovanje in stiskanje, oprema za pisarniške avtomate, mikrofoni ali medicinska oprema ali kalupi za vlivanje ali talenje plastike, ki so izdelani iz zlitin, ki vsebujejo manj kot 5 % berilija.

18. Silicijev karbid ne vključuje materialov za orodje za rezanje in oblikovanje.

19. Keramični nanosi v smislu navedbe v tabeli ne zajemajo keramičnih materialov, v katerih je posamična ali skupna vsebnost gline ali veziv 5 ut. % ali več.

a.

Kemijski postopek nanašanja (Chemical Vapour Deposition, CVD) je postopek nanašanja dodatnih nanosov ali modifikacije osnovnega materiala, kjer so osnova nanosov kovine, zlitine, kompozita, dielektričnega ali keramičnega materiala na razgreto podlago. Plinski reaktanti se razgradijo ali se med seboj kombinirajo v neposredni bližini podlage, kar ima za posledico odlaganje želenega elementarnega, zlitinskega ali sestavljenega materiala na podlago. Energijo za ta postopek razgradnje ali kemične reakcije lahko zagotavlja toplota podlage, sevanje plazme ali pa laserska sevanja. NAPOTILO 1: CVD vključuje naslednje postopke: nanašanje prek direktnega plinskega curka, nanašanje (elementarno nadzirane) s pomočjo termične energije, s plazmo vzbujeni ali s plazmo gnani postopki nanašanja. NAPOTILO 2: Zasipanje pomeni potopitev podlage v mešanico prahov. NAPOTILO 3: Reaktanti v plinskem stanju, ki se uporabljajo v postopku brez zasipanja, nastajajo ob uporabi istih osnovnih reakcij in parametrov kakor postopek cementacije z zasipanjem, le da podlaga, ki se prekriva, ni v stiku z mešanico prahov.

b.

Fizično plinsko nanašanje prek termičnega izgorevanja (Thermal Evaporation-Physical Vapour Deposition, TE-PVD) je postopek nanašanja prevleke na površino, ki poteka v vakuumu pod tlakom manj kot 0,1 Pa in pri katerem vir toplotne energije služi za izhlapevanje nanosnega materiala. Postopek ima za posledico izhlapevanje ali nanašanje hlapljivih snovi na pravilno nameščene podlage. Dodajanje plinov v vakuumsko komoro med postopkom nanašanja za sintetiziranje sestavljenega nanosa je običajna modifikacija tega postopka. Tudi uporaba ionskega ali elektronskega žarka ali plazme za aktiviranje ali prispevek k postopku nanašanja je običajna modifikacija tega postopka. Prav tako lahko postopek vključuje tudi monitorje za izvajanje meritev med potekom postopka. Posamezni postopki TE-PVD so:

1. Fizično plinsko nanašanje s pomočjo elektronskega žarka, ki za segrevanje in izhlapevanje materiala, oblikujočega nanos, izkorišča elektronski žarek;

2. fizično plinsko nanašanje z uporabo elektrouporniškega gretja, ki izkorišča vire elektrouporniškega gretja z zmožnostjo proizvajanja nadzorovanega in enakomernega toka nanosnega materiala;

3. lasersko oslojevanje izkorišča bodisi impulzne laserske žarke bodisi neprekinjene laserske žarke za uparjevanje materiala, ki oblikuje nanos;

4. nanašanje s katodnim lokom izkorišča sprejemno katodo materiala, ki oblikuje nanos, in ob trenutnem stiku z ozemljeno vžigalno elektrodo pride na površini katode do praznjenja loka. Nadzorovano gibanje loka razjeda površino katode in ustvarja visokoionizirano plazmo. Anoda je lahko stožec ali konus, pritrjen na obrobju katode, z izolatorjem, ali pa komora. Polarizacija podlage se uporablja za nanašanje zunaj vidne linije. NAPOTILO: Ta opredelitev ne zajema nanašanja z naključnim katodnim lokom z nepolariziranimi podlagami.

5. Ionsko nanašanje je posebna oblika splošnega postopka TE-PVD, v kateri se za ioniziranje nanosnega materiala izkorišča vir plazme ali vir ionov, in negativni polarizirani material se uporablja za podlage zaradi lažje ekstrakcije nanosnih materialov iz plazme. Uporaba reaktivnih elementov, evaporizacije trdnih delcev v komori, v kateri poteka postopek, in uporaba monitorjev za meritve optičnih značilnosti in debeline prevlek med potekom postopka so običajne modifikacije postopka.

c.

Utrjevanje je površinska modifikacija ali površinska plast, kjer je substrat potopljen v mešanico prahov, ki sestoji iz: Substrat in mešanica prahov sta v retorti, ogreti na temperaturo med 1030 K (757 °C) in 1375 K (1102 °C), za čas, ki zadošča za nanos prevleke.

1. nanosnih kovinskih prahov (navadno aluminij, krom, silicij ali njihova kombinacija);

2. aktivatorja (navadno soli halidov); in

3. inertnega prahu, najpogosteje aluminijev boksit.

d.

Pršenje s plazmo je postopek nanašanja prevleke na površino, pri katerem razpršilka oblikuje in krmili plazmo, praškaste ali nitkaste nanosne materiale, jih tali in vrtinči proti podlagi, na kateri se oblikuje integralno povezan nanos. Pršenje s plazmo je možno prek plazme z nizkim ali visokim tlakom pršenja. NAPOTILO 1: Nizkotlačna plazma pomeni plazmo tlaka, nižjega od atmosferskega. NAPOTILO 2: Plazma velike hitrosti se nanaša na hitrosti plina iz dulca prek 750 m/s, računano pri 293 K (20 °C) in pri 0,1 MPa.

e.

Redko nanašanje je postopek nanašanja prevleke zaradi spreminjanja površine ali postopek nanašanja prevleke na površino, pri katerem se kovinski ali keramični prah z organskim vezivom suspendira v tekočino in se nato nanese na podlago bodisi z razprševanjem, kopeljo ali barvanjem, čemur sledi sušenje v pečici in toplotna obdelava, potrebna za to, da se želeni nanos obdrži.

f.

Nanašanje z brizganjem je nanašanje prevleke na površino, ki temelji na principu visokega podtlaka in prehoda delcev, kjer so pozitivni ioni pospešeni z elektronskim poljem v smeri sustrata. Kinetična energija ionov, ki se zaletijo v substrat, je tako velika, da se atomi na površini nanosnega materiala sprostijo in nanesejo na primerno nameščeno podlago. NAPOTILO 1: Tabela se nanaša samo na triodno, magnetronsko ali reakcijsko nanašanje z brizganjem, ki se uporablja za zvišanje sprejemljivosti nanosa in nivoja, in na povečano nanašanje z brizganjem z uporabo radijskih frekvenc (RF), ki se uporablja za omogočanje uparjevanja nekovinskih nanosnih materialov. NAPOTILO 2: Za sprožitev nanašanja se lahko uporabljajo nizkoenergijski ionski žarki (manj kot 5 keV).

g.

Ionska implantacija je postopek nanašanja prevleke zaradi spreminjanja površine, pri katerem se element, predviden za zlitino, ionizira, pospešuje skozi potencialni padec in vsadi v površino podlage. Ta postopek vključuje postopek, pri katerem potekata istočasno ionska implantacija in fizično plinska metoda nanašanja s pomočjo elektronskega žarka ali visokega podtlaka.

SKUPINA 3 ELEKTRONIKA

3ASistemi, oprema in komponente Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba:

Opomba 1: Nadzorni status opreme, naprav in komponent, opisanih v točkah 3A001 ali 3A002 (razen tistih iz točk od 3A001.a.3 do 3A001.a.10 ali iz točke 3A001.a.12), ki so posebej izdelane za drugo opremo in imajo iste funkcionalne značilnosti kakor druga oprema, je določen z nadzornim statusom druge opreme. Opomba 2: Nadzorni status integriranih vezij iz točk od 3A001.a.3 do 3A001.a.9 ali iz točke 3A001.a.12, ki so nespremenljivo programirana ali izdelana za specifično funkcijo za drugo opremo, je določen z nadzornim statusom druge opreme. NAPOTILO: Če proizvajalec ali uporabnik ne more določiti nadzornega statusa druge opreme, je nadzorni status integriranih vezij določen v točkah od 3A001.a.3 do 3A001.a.9 in v točki 3A001.a.12. Če je integrirano vezje mikroračunalniško mikrovezje na podlagi silicija ali mikrokrmilniško mikrovezje, opisano v točki 3A001.a.3, in če je dolžina operandove besede (podatkov) 8 bitov ali manj, je nadzorni status integriranega vezja določen v točki 3A001.a.3. 3A001Elektronske komponente: 3A002Elektronska oprema za splošno rabo: 3A003Sistemi za upravljanje toplote s pršilnim hlajenjem, ki uporabljajo zaprti krog za ravnanje s tekočino in opremo za ponovno obdelavo v zatesnjenem ohišju, kjer se dielektrična tekočina razpršuje na elektronske komponente s posebnimi pršilnimi šobami, ki so narejene tako, da vzdržujejo elektronske komponente v okviru njihovega temperaturnega območja, in posebej izdelane komponente zanje. 3A101Elektronska oprema, naprave in komponente, razen tistih iz točke 3A001: 3A201Elektronske komponente, razen tistih iz točke 3A001: 3A225Frekvenčni pretvorniki ali generatorji, razen tistih, določenih v točki 0B001.b.13, ki imajo vse naslednje značilnosti: Frekvenčni pretvorniki iz točke 3A225 so poznani tudi pod imenom konverterji ali inverterji. 3A226Močnostni enosmerni napajalniki, razen tistih, ki so določeni v točki 0B001.j.6, in ki imajo obe naslednji značilnosti: 3A227Visokonapetostni enosmerni napajalniki, razen tistih, ki so določeni v točki 0B001.j.6, ki imajo obe naslednji značilnosti: 3A228Stikalne naprave: 3A229Vžigalniki in enakovredni visokotokovni impulzni generatorji: NAPOTILO: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA. 3A230Hitri impulzni generatorji, ki imajo obe naslednji značilnosti: V točki 3A230 je prehodni čas impulza opredeljen kot časovni interval med 10 % in 90 % amplitude napetosti. 3A231Nevtronski generatorski sistemi, vključno z elektronkami, ki imajo obe naslednji značilnosti: 3A232Detonatorji in večtočkovni vžigalni sistemi: NAPOTILO: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA. Opomba: Točka 3A232 ne ureja detonatorjev, ki uporabljajo samo primarne eksplozive, na primer svinčev azid. Detonatorji, ki so navedeni v točki 3A232, izkoriščajo majhen električni vodnik (mostič, žico za premoščanje ali folijo), ki se eksplozivno upari, ko skoznje steče hitri visokotokovni električni impulz. V vseh vrstah detonatorjev, razen bliskovitih vžigalnikov, sproži kemično detonacijo eksplozivni vodnik, ko pride v stik z močno eksplozivnim materialom, kot je na primer PETN (pentaeritritol-tetranitrat). Posebno udarjalo povzroči pri bliskovitih detonatorjih eksplozivno uparjanje električnega vodnika, ko udari na eksploziv in s tem povzroči kemično detonacijo. V nekaterih primerih požene navedeno udarjalo magnetna sila. Izraz vžigalnik z eksplozivno folijo se lahko nanaša na mostiščni vžigalnik, pa tudi na bliskoviti vžigalnik. Prav tako se lahko pojem vžigalnik včasih uporablja namesto besede detonator. 3A233Masni spektrometri, razen tistih iz točke 0B002.g, ki so zmožni merjenja ionov z atomsko maso 230 ali več, z razločljivostjo, ki je boljša od dveh delov v 230, in ionski viri zanje:

3ASistemi, oprema in komponente a.

integrirana vezja za splošno rabo: Opomba 1: Nadzorni status rezin (obdelanih ali neobdelanih) z določeno funkcijo se določa v skladu s parametri iz točke 3A001.a. Opomba 2: Integrirana vezja vključujejo naslednje tipe:

monolitna integrirana vezja;

hibridna integrirana vezja;

veččipna integrirana vezja;

plastna integrirana vezja na filmu, vključno z integriranimi vezji tipa silicij na safirju;

optična integrirana vezja.

1. integrirana vezja, izdelana ali označena kot odporna proti sevanju, ki lahko prenesejo:

1. a.

skupno dozo 5 × 103 Gy (silicij) ali več;

b.

določeno stalno dozo 5 × 106 Gy (silicij)/s ali več; ali

c.

fluenco (integrirani tok) nevtronov (ekvivalent 1 MeV) 5 × 1013 n/cm2 ali več za siliciju ali njegove ekvivalentne vrednosti za druge materiale; Opomba: 3A001.a.1.c. se ne uporablja za strukture kovina-izolator-polprevodnik (MIS – Metal Insulator Semiconductor)

2. mikroprocesorska mikrovezja, mikroračunalniška mikrovezja, mikrokrmilniška mikrovezja, pomnilniška integrirana vezja, izdelana iz sestavljenih polprevodnikov, analogno-digitalni pretvorniki, digitalno-analogni pretvorniki, elektro-optična ali optična integrirana vezja, izdelana za obdelavo signalov, logična vezja s programirljivim poljem, nevronskomrežna integrirana vezja, naročniška integrirana vezja, katerih funkcija je neznana ali je neznan nadzorni status opreme, v kateri bodo ta vezja uporabljena, procesorji s hitro Fourierevo transformacijo (FFT), električni izbrisljivi in programirljivi bralni pomnilniki (EPROM), bliskovni spomini ali statični vpisovalno/bralni pomnilniki (SRAM), ki imajo katerokoli od naslednjih značilnosti: Opomba: Točka 3A001.a.2. se ne uporablja za integrirana vezja za civilne avtomobile ali železniške aplikacije.

2. a.

so naznačeni za delovanje pri temperaturi okolja nad 398 K (125 °C);

b.

so naznačeni za delovanje pri temperaturi okolja pod 218 K (–55 °C); ali

c.

so naznačeni za delovanje na celotnem temperaturnem območju okolja od 218 K (–55 °C) do 398 K (125 °C).

3. mikroprocesorska mikrovezja, mikroračunalniška mikrovezja in mikrokrmilniška mikrovezja, izdelana iz sestavljenega polprevodnika in delujejo na urni frekvenci, večji od 40 MHz; Opomba: Točka 3A001.a.3 vključuje procesorje digitalnih signalov, procesorje digitalnih nizov in digitalne koprocesorje.

4. pomnilniška integrirana vezja, izdelana iz sestavljenega polprevodnika;

5. Tehnične opombe:

analogno-digitalna in digitalno-analogna pretvorniška integrirana vezja:

5. a.

analogno-digitalni pretvorniki, ki imajo katerokoli od naslednjih značilnosti: NAPOTILO: GLEJ TUDI TOČKO 3A101.

1. razločljivost 8 bitov ali več, vendar manj kot 10 bitov, z izhodno hitrostjo več kot 500 milijonov besed na sekundo;

2. razločljivost 10 bitov ali več, vendar manj kot 12 bitov, z izhodno hitrostjo več kot 200 milijonov besed na sekundo;

3. razločljivost 12 bitov z izhodno hitrostjo več kot 50 milijonov besed na sekundo;

4. več kot 12-bitna razločljivost, vendar enaka ali pod 14 bitov z izhodno hitrostjo več kot 5 milijonov besed na sekundo; ali

5. več kot 14-bitna razločljivost z izhodno hitrostjo več kot 1 milijon besed na sekundo;

b.

digitalno-analogni pretvorniki z razločljivostjo 12 bitov ali več in s časom umirjanja manj kot 10 ns;

5. Tehnične opombe:

1. razločljivost n bitov ustreza kvantizaciji 2n stopenj.

2. Število bitov izhodne besede je enako razločljivosti analogno-digitalnih pretvornikov.

3. Izhodna hitrost pomeni najvišjo izhodno hitrost pretvornika ne glede na obliko ali nadvzorčenje. Trgovci lahko kot izhodno hitrost uporabijo tudi frekvenco vzorčenja, hitrost pretvorbe ali hitrost propustnosti. Velikokrat je ta določena v megahertzih (MHz) ali mega vzorcih na sekundo (MSPS).

4. Za merjenje izhodne hitrosti se razume, da je ena izhodna beseda na sekundo enaka enemu hertzu ali enemu vzorcu na sekundo.

6. elektrooptična in optična integrirana vezja, zasnovana za obdelavo signalov, ki imajo vse naslednje značilnosti:

6. a.

eno ali več notranjih laserskih diod;

b.

enega ali več notranjih elementov za zaznavanje svetlobe; in

c.

optične valovode;

7. logična vezja s programirljivim poljem, ki imajo katerokoli od naslednjih značilnosti: Opomba: Točka 3A001.a.7 zajema: NAPOTILO: Programljiva logična vezja so znana tudi kot programirljive mreže vrat ali programirljive logične mreže.

7. a.

ekvivalentno uporabno število vrat 30000 ali več (2– vhodnih vrat);

b.

tipična propagacijska zakasnitev osnovnih vrat manj kot 0,1 ns; ali

c.

delovno frekvenco več kot 133 MHz;

enostavni programirljivi logični element (SPLD - Simple Programmable Logic Devices),

kompleksni programirljivi logični element (CPLD - Complex Programmable Logic Devices ),

programirljiva mreža vrat (FPGA - Field Programmable Gate Arrays),

programirljiva mreža logičnih nizov (FPLA - Field Programmable Logic Arrays), programirljiva mreža medpovezav

(FPIC - Field Programmable Interconnects).

8. se ne uporabljajo;

9. nevronskomrežna integrirana vezja;

10. naročniška integrirana vezja, katerih funkcija je neznana ali pa je proizvajalcu neznan nadzorni status opreme, v kateri se bodo uporabila ta integrirana vezja, ki imajo katerokoli od naslednjih značilnosti:

10. a.

več kot 1000 priključkov;

b.

tipična propagacijska zakasnitev osnovnih vrat manj kot 0,1 ns; ali

c.

delovno frekvenco več kot 3 GHz;

11. digitalna integrirana vezja, razen opisanih v točkah od 3A001.a.3 do 3A001.a.10 in v točki 3A001.a.12, na podlagi kateregakoli sestavljenega polprevodnika in ki imajo katerokoli od naslednjih značilnosti:

11. a.

ekvivalentno število vrat nad 3000 (2-vhodnih vrat); ali

b.

delovno frekvenco več kot 1,2 GHz;

12. Tehnična opomba:

procesorji s hitro Fourierevo transformacijo (FFT - Fast Fourier Transform ) in naznačenim izvajalnim časom kompleksne FFT z N točkami manjši od (N log2 N)/20480 ms, pri čemer je N število točk; Če je N enako 1024 točk, dobimo s formulo v točki 3A001.a.12 izvajalni čas 500 μs.

b.

mikrovalovne naprave ali naprave z milimetrskimi valovi:

1. vakuumske elektronke in katode: Opomba 1: Točka 3A001.b.1 se ne nanaša na elektronke, izdelane ali naznačene za delovanje v kateremkoli frekvenčnem pasu, ki ima vse naslednje lastnosti: Opomba 2: 3A001.b.1. se ne nanaša na elektronke, ki niso primerni za vesolje in imajo vse naslednje lastnosti:

1. a.

ne presega 31,8 GHz; in

b.

je dodeljeno po ITU za radiokomunikacijske storitve, ne pa za radiolokacijo.

a.

povprečna izhodna moč je enaka ali manjša od 50 W; in

b.

so izdelane ali naznačene za katerikoli frekvenčni pas, ki ima vse naslednje lastnosti:

1. presega 31,8 GHz, vendar ne presega 43,5 GHz; in

2. je dodeljeno po ITU za radiokomunikacijske storitve, ne pa za radiolokacijo.

a.

elektronke na potujoče valove, impulzne ali zvezne valove:

1. ki delujejo na frekvencah, višjih od 31,8 GHz;

2. ki imajo katodni grelni element z vklopnim časom do naznačene moči RF manj kot 3 sekunde;

3. elektronke s sklopljeno votlino ali njihove izvedenke z delno pasovno širino večjo od 7 %, ali s temensko močjo, večjo od 2,5 kW;

4. polžaste (helix) elektronke ali njihove izvedenke, ki imajo katerokoli od naslednjih značilnosti:

4. a.

njihova trenutna pasovna širina je več kot oktava, povprečna moč (izražena v kW), pomnožena s frekvenco (izraženo v GHz), pa več kot 0,5;

b.

njihova trenutna pasovna širina je ena oktava ali manj, povprečna moč (izražena v kW), pomnožena s frekvenco (izraženo v Ghz), pa več kakor 1; ali

c.

so primerni za vesolje;

b.

ojačevalne elektronke z navzkrižnim poljem in z ojačenjem, večjim od 17 dB;

c.

impregnirane katode, izdelane za elektronke, ki neprekinjeno oddajajo gostoto toka več kot 5 A/cm2 v naznačenih pogojih delovanja;

2. močnostni ojačevalniki z mikrovalovnimi monolitnimi integriranimi vezji (MMIC - Microwave Monolithic Integrated Circuits ), ki imajo katerokoli od naslednjih značilnosti: Opomba 1: Točka 3A001.b.2 ne ureja opreme za radiodifuzijske satelite, izdelane ali naznačene za delovanje v frekvenčnem območju od 40,5 GHz do 42,5 GHz. Opomba 2: Nadzorni status mikrovalovnih monolitnih integriranih vezij, katerih nominalna delovna frekvenca obsega več kot eno frekvenčno območje, kot določa točka 3A001.b.2. a. do 3A001.b.2.f. se določa glede na prag najnižje povprečne izhodne moči. Opomba 3: Opombi 1 in 2 v besedilu pri skupini 3 pomenita, da točka 3A001.b.2 ne nadzira mikrovalovnih monolitnih integriranih vezij, če so izdelna posebej za druge namene, npr. telekomunikacije, radarje, avtomobile.

2. a.

naznačeni za obratovanje pri frekvencah, večjih kot 3,2 GHz do vključno 6 GHz in s povprečno izhodno močjo, večjo od 4W (36 dBm), z delno pasovno širino, večjo kot 15 %;

b.

naznačeni za obratovanje pri frekvencah, večjih kot 6 GHz do vključno 16 GHz in s povprečno izhodno močjo večjo, od 1W (30 dBm), z delno pasovno širino večjo kot 10 %;

c.

naznačeni za obratovanje pri frekvencah, večjih kot 16 GHz do vključno 31,8 GHz in s povprečno izhodno močjo, večjo od 0,8 W (29 dBm), z delno pasovno širino večjo kot 10 %;

d.

naznačeni za obratovanje pri frekvencah, večjih kot 31,8 GHz do vključno 37,5 GHz;

e.

naznačeni za obratovanje pri frekvencah, večjih kot 37,5 GHz do vključno 43,5 GHz in s povprečno izhodno močjo, večjo od 0,25 W (24 dBm), z delno pasovno širino večjo kot 10 %; ali

f.

naznačeni za obratovanje pri frekvencah, večjih od 43,5 GHz.

3. diskretni mikrovalovni tranzistorji, ki imajo katerokoli izmed naslednjih značilnosti: Opomba : Nadzorni status transistorja, katerega nominalna delovna frekvenca vključuje več kot eno frekvenčno območje, kot določajo točke 3A001.b.3 do 3A001.b.3.e.., se določa glede na prag najnižje povprečne izhodne moči.

3. a.

naznačeni za delovanje pri frekvencah, večjih kot 3,2 GHz do vključno 6 GHz in imajo povprečno izhodno moč večjo od 60 W (47,8 dBm);

b.

naznačeni za delovanje pri frekvencah, večjih kot 6 GHz do vključno 31,8 GHz in imajo povprečno izhodno moč večjo od 20 W (43 dBm);

c.

naznačeni za delovanje pri frekvencah, večjih kot 31,8 GHz do vključno 37,5 GHz in imajo povprečno izhodno moč večjo od 0,5 W (27 dBm);

d.

naznačeni za delovanje pri frekvencah, večjih kot 37,5 GHz do vključno 43,5 GHz in imajo povprečno izhodno moč večjo od 1 W (30 dBm); ali

e.

naznačeni za delovanje pri frekvencah, večjih od 43,5 GHz.

4. Tehnična opomba:

mikrovalovni polprevodniški ojačevalniki in mikrovalovni sestavi/moduli, ki vsebujejo mikrovalovne ojačevalnike s katerokoli izmed naslednjih značilnosti: V formuli v točki 3A001.b.4.f.3. se za najnižjo delovno frekvenco (fGHz) uporabi vrednost 3,2 GHz za vse ojačevalnike, ki imajo nominalno delovno območje navzdol do 3, 2GHz in nižje [d≤ 15cm*GHz/3.2 GHz]. NAPOTILO: Močnostne ojačevalnike z mikrovalovnimi monolitnimi integriranimi vezji (MMIC) je treba ocenjevati po kriterijih iz točke 3A001.b.2. Opomba 1: Točka 3A001.b.4 ne ureja opreme za radiodifuzijske satelite, izdelane ali naznačene za delovanje v frekvenčnem območju od 40,5 do 42,5 GHz. Opomba 2: Nadzorni status proizvoda, katerega nominalna delovna frekvenca obsega več kot eno frekvenčno območje, kot določajo točke od 3A001.b.4.a. do 3A001.b.4.e., se določa glede na prag najnižje povprečne izhodne moči.

4. a.

naznačeni za delovanje pri frekvencah, večjih kot 3,2 GHz do vključno 6 GHz in s povprečno izhodno močjo večjo od 60 W (47,8 dBm), z delno pasovno širino večjo kot 15 %;

b.

naznačeni za delovanje pri frekvencah, večjih kot 6 GHz do vključno 31,8 GHz in s povprečno izhodno močjo večjo od 15 W (42 dBm), z delno pasovno širino večjo kot 10 %;

c.

naznačeni za delovanje pri frekvencah, večjih kot 31,8 GHz do vključno 37,5 GHz;

d.

naznačeni za delovanje pri frekvencah, večjih kot 37,5 GHz do vključno 43,5 GHz in s povprečno izhodno močjo večjo od 1 W (30 dBm), z delno pasovno širino večjo kot 10 %;

e.

naznačeni za delovanje pri frekvencah, večjih od 43,5 GHz; ali

f.

naznačeni za delovanje pri frekvencah, večjih kot 3,2 GHz in imajo vse naslednje značilnosti:

1. povprečno izhodno moč (v watih), P, večjo od 150, deljeno z maksimalno delovno frekvenco (v GHz) na kvadrat [P>150 W*GHz2/fGHz2];

2. delno pasovno širino 5 % ali več; in

3. katerikoli dve strani pravokotni druga na drugo z dolžino d (v cm) enako ali manjšo kot 15, deljeno z najnižjo delovno frekvenco v GHz [d= 15cm*GHz/ fGHz].

5. elektronsko ali magnetno nastavljivi pasovno prepustni ali pasovno zaporni filtri, ki imajo več kot 5 nastavljivih resonatorjev z zmožnostjo nastavitve v frekvenčnem pasu 1,5 : 1 (f max /f min) v manj kot 10 μs in imajo katerokoli izmed naslednjih značilnosti:

5. a.

pasovno širino prepustnega frekvenčnega pasu večjo kot 0,5 % centralne frekvence; ali

b.

pasovno širino zapornega frekvenčnega pasu manjšo kot 0,5 % od centralne frekvence;

6. se ne uporabljajo;

7. mešalniki in pretvorniki, namenjeni za širjenje frekvenčnega območja opreme, opisane v točkah 3A002.c, 3A002.e ali 3A002.f, nad tam navedenimi mejami;

8. mikrovalovni močnostni ojačevalniki z elektronkami, določenimi v točki 3A001.b, ki imajo vse naslednje značilnosti: Opomba: Točka 3A001.b.8 ne ureja opreme, ki je izdelana ali naznačena za delovanje v kateremkoli frekvenčnem pasu, dodeljeno po ITU za radiokomunikacijske storitve radijske komunikacije, ne pa za radiolokacijo.

8. a.

delovne frekvence večje od 3 GHz;

b.

povprečna gostota izhodne moči presega 80 W/kg; in

c.

njihova prostornina je manjša od 400 cm3;

c.

zvočnovalovne naprave in posebej zanje izdelane komponente:

1. površinske zvočnovalovne naprave in zvočnovalnovne naprave za površinsko posnemanje (plitvo posnemanje) (tj. naprave za obdelavo signalov, ki izkoriščajo elastične valove v materialih), ki imajo katerokoli od naslednjih značilnosti:

1. a.

nosilno frekvenco več kot 2,5 GHz;

b.

nosilno frekvenco več kot 1 GHz, vendar največ 2,5 GHz, in katerokoli izmed naslednjih značilnosti:

1. dušenje bočne frekvence večje kot 55 dB;

2. zmnožek največje časovne zakasnitve in pasovne širine (čas v μs, pomnožen s pasovno širino v MHz) več kot 100;

3. pasovno širino, večjo od 250 MHz; ali

4. disperzivno zakasnitev večjo kot 10 μs; ali

c.

nosilno frekvenco 1 GHz ali manj, ki ima katerokoli izmed naslednjih značilnosti:

1. zmnožek največje časovne zakasnitve in pasovne širine (čas v μs, pomnožen s pasovno širino v MHz) več kot 100;

2. disperzivno zakasnitev večjo kot 10 μs; ali

3. dušenje bočne frekvence večje kot 55 dB in pasovno širino več kot 50 MHz;

2. prostorske zvočnovalovne naprave (tj. naprave za obdelavo signalov, ki izkoriščajo elastične valove), ki omogočajo neposredno obdelavo signalov frekvenc več kot 1 GHz;

3. zvočno-optične naprave za obdelavo signalov, ki izkoriščajo interakcijo med zvočnimi (velikimi ali površinskimi) in svetlobnimi valovi, kar omogoča neposredno obdelavo signalov ali podob, vključno s spektralno analizo, korelacijo in konvolucijo;

d.

elektronske naprave ali vezja, ki vsebujejo komponente iz superprevodnih materialov, od katerih je najmanj en sestavni del posebej izdelan za delovanje pri temperaturah pod kritično temperaturo, in ki imajo katerokoli od naslednjih značilnosti:

1. tokovno preklapljanje za digitalna vezja s superprevodnimi vrati, pri katerih je zmnožek zakasnitve na ena vrata (v sekundah) in izgube moči na vrata (v watih) manjši od 10-14 J; ali

2. frekvenčna selektivnost pri vseh frekvencah z uporabo resonančnih vezij s kvaliteto Q, večjo od 10000;

e.

visokoenergijske naprave:

1. baterije in fotonapetostni nizi: Opomba: Točka 3A001.e.1 ne ureja baterij, katerih prostornina je enaka ali manjša od 27 cm3 (npr. standardnih členov C ali baterij R14).

1. a.

primarni členi in baterije z energijsko gostoto več kot 480 Wh/kg, naznačene za delovanje v temperaturnem območju od manj kot 243 K (–30 °C) do več kot 343 K (70 °C);

b. Tehnična opomba:

ponovno polnljivi členi in baterije, ki imajo energijsko gostoto 150 Wh/kg po 75 polnilno/praznilnih ciklih pri toku praznjenja, ki je enak C/5 ur (C je nazivna zmogljivost v amper urah), in pri delovanju v temperaturnem območju od manj kot 253 K (–20 °C) do več kot 333 K (60 °C); Energijska gostota se dobi z množenjem povprečne moči v watih (povprečna napetost v voltih, pomnožena s povprečnim tokom v amperih) s trajanjem praznjenja v urah do 75 % napetosti odprtih sponk, deljenim s skupno maso člena (ali baterije) v kilogramih.

c.

fotonapetostni nizi, primerni za vesolje in odporni proti sevanju, katerih specifična moč je večja od 160 W/m2 pri delovni temperaturi 301 K (28 °C) in pri osvetlitvi z volframovo sijalko1 kW/m2 pri 2800 K (2527 °C);

2. visokoenergijski pomnilni kondenzatorji: NAPOTILO: GLEJ TUDI TOČKO 3A201.a.

2. a.

kondenzatorji s ponavljalno frekvenco, anjšo od 10 Hz (kondenzatorji za enkratno izpraznitev), in imajo vse naslednje značilnosti:

1. naznačeno napetost, ki je enaka ali večja od 5 kV;

2. gostoto energije, ki je enaka ali večja od 250 J/kg; in

3. skupno energijo, ki je enaka ali večja od 25 kJ;

b.

kondenzatorji s ponavljalmo frekvenco, enako ali večjo od 10 Hz (kondenzatorji za večkratno izpraznitev), in imajo vse naslednje značilnosti:

1. naznačeno napetost, ki je enaka ali večja od 5 kV;

2. gostoto energije, ki je enaka ali večja od 50 J/kg;

3. skupno energijo, ki je enaka ali večja od 100 J; in

4. življenjsko dobo za polnjenje in praznjenje 10000 ciklov ali več;

3. superprevodni elektromagneti in solenoidi, ki so posebej izdelani tako, da omogočajo popolno polnjenje in izpraznjenje v manj kot eni sekundi in imajo vse naslednje značilnosti: NAPOTILO: GLEJ TUDI TOČKO 3A201.b. Opomba: Točka 3A001.e.3 ne ureja superprevodnih elektromagnetov ali solenoidov, ki so posebej izdelani za medicinsko opremo za slikanje z uporabo magnetne resonance (Magnetic Resonance Imaging - MRI).

3. a.

energijo, oddano med praznjenjem, večjo od 10 kJ v prvi sekundi;

b.

notranji premer tokovnih navitij večji od 250 mm; in

c.

naznačeni za gostote magnetnega polja večjo od 8 T ali za celotno tokovno gostoto v navitju, ki je večja od 300 A/mm2;

f.

naprave za kodiranje absolutnega položaja osi z vrtljivim vhodom, ki imajo katerokoli od naslednjih značilnosti:

1. razločljivost boljšo od 1 v 265000 (18 bitna razločljivost) v celotniem lestvici območju; ali

2. točnost boljšo od ± 2,5 ločne sekunde.

a.

oprema za snemanje in posebej zanjo izdelani preskušalni trakovi:

1. analogni snemalniki z magnetnim trakom, vključno s snemalniki, ki omogočajo snemanje digitalnih signalov (npr. modul za digitalno snemanje z veliko gostoto zapisa - modul HDDR high density digital recording), ki imajo katerokoli od naslednjih značilnosti: Opomba: Analogni snemalniki z magnetnim trakom, ki so izdelani posebej za civilne namene video snemanja, ne štejejo za merilne snemalnike.

1. a.

pasovna širina večja kot kot 4 MHz na elektronski kanal ali sled;

b.

pasovna širina večja kot 2 MHz na elektronski kanal ali sled in ima več kot 42 kanalov ali

c.

(bazna) napaka časovnega zamika, merjena po ustreznih postopkih Skupine IRIG (Inter Range Instrumentation Group ali Združenja EIA (Electronic Industry Association, ki je manjša od ± 0,1 μs;

2. digitalni videosnemalniki z magnetnim trakom, pri katerih prenosna hitrost digitalnega vmesnika presega 360 Mbit/s; Opomba: Točka 3A002.a.2 ne ureja digitalnih videosnemalnikov z magnetnim trakom, ki so izdelani posebej za snemanje signala z uporabo formata signala, ki lahko vključuje komprimirani format signala, ki ga standardizirajo ali priporočajo ITU, IEC, SMPTE, EBU, ETSI ali IEEE za potrebe civilne televizije.

3. digitalni merilni snemalniki podatkov z magnetnim trakom, ki uporabljajo tehniko zapisovanja s poševnimi sledmi ali tehniko zapisovanja z nepremičnimi glavami in ki imajo katerokoli od naslednjih značilnosti: Opomba: Točka 3A002.a.3 ne ureja analognih snemalnikov z magnetnim trakom, opremljenih z elektroniko za pretvorbo HDDR in narejenih samo za snemanje digitalnih podatkov.

3. a.

maksimalno hitrost prenosa digitalnih podatkov večjo kot 175 Mbitov/s ali

b.

so primerni za vesolje;

4. oprema s prenosno hitrostjo digitalnega vmesnika večjo kot 175 Mbitov/s, izdelana tako, da spremeni digitalne video snemalnike z magnetnim trakom v digitalne merilne snemalnike podatkov;

5. Tehnična opomba:

naprave za digitizacijo valovnih oblik in snemalniki prehodnih pojavov, ki imajo obe naslednji značilnosti: Pri instrumentih z vzporednim vodilom je hitrost zveznega pretoka zmnožek najvišje hitrosti prenosa besed in števila bitov v besedi. Zvezni pretok pomeni največjo podatkovno hitrost , ki jo lahko instrument vnese v masovni pomnilnik, ne da bi se pri tem izgubili podatki pri stalni hitrosti vzorčenja in analogno-digitalni pretvorbi.

5. a.

hitrost digitizacije (vzorčenja) enako ali večjo od 200 milijonov vzorcev na sekundo in razločljivost 10 bitov ali več; in

b.

zvezni pretok 2 Gbitov na sekundo ali več;

6. digitalni merilni snemalniki podatkov, ki uporabljajo tehniko shranjevanja na magnetni disk in imajo vse naslednje značilnosti:

6. a.

hitrost digitizacije enako ali večjo od 100 milijonov vzorcev na sekundo in razločljivost 8 bitov ali več; in

b.

zvezni pretok 1 Gbit na sekundo ali več;

b.

elektronski sestavifrekvenčnih sintezatorjev z čas preklopa frekvence z ene izbrane frekvence na drugo krajšim od 1 ms;

c.

analizatorji signalov radijskih frekvenc:

1. analizatorji signalov z zmožnostjo analiziranja frekvenc nad 31,8 GHz vendar ne več kot 37,5 GHz, in s pasovno širino 3 db nad 10 MHz;

2. analizatorji signalov z zmožnostjo analiziranja frekvenc nad 43,5 GHz;

3. dinamični analizatorji signalov z realnočasovno pasovno širino več kot 500 kHz; Opomba: Točka 3A002.c.3 ne ureja tistih dinamičnih analizatorjev signalov, ki uporabljajo samo filtre za filtriranje pasovnih širin po konstantnem odstotku (znanih tudi kot oktavni ali trenutni oktavni filtri).

d.

generatorji sintetiziranih frekvenčnih signalov, ki proizvajajo izhodne frekvence, katerih točnost ter kratkotrajna in dolgotrajna stabilnost so krmiljeni, in ki izhajajo iz notranje glavne frekvence ali jih ta uravnava, ter imajo katerokoli izmed naslednjih značilnosti: Opomba: Točka 3A002.d ne ureja opreme, pri kateri se izhodna frekvenca proizvaja bodisi z dodajanjem ali odvzemanjem dveh ali več frekvenc kristalnega oscilatorja bodisi z dodajanjem ali odvzemanjem, ki mu sledi množenje rezultata.

1. maksimalna sintetizirana frekvenca presega 31,8 GHz vendar ne presega 43,5 GHz in so naznačeni za generiranje trajanja impulza krajše od 100 ns;

2. maksimalna sintetizirana frekvenca presega 43,5 GHz;

3. njihov preklopni čas frekvencpreklopa frekvence z ene izbrane frekvence na drugo je krajši od 1 ms; ali

4. Tehnična opomba:

fazni šum enobočnega pasu (SSB) je boljši od – (126 + 20 log10F – 20 log10f), izražen v dBc/Hz, pri čemer je F regulacijsko odstopanje od delovne frekvence v Hz in f delovna frekvenca v MHz; Za namene 3A002.d.1. je trajanja impulza opredeljeno kot časovni interval med prednjo fronto impulza pri 90 % temenske vrednosti in zadnjo fronto impulza pri 10 % temenske vrednosti.

e.

omrežni analizatorji z maksimalno delovno frekvenco nad 43,5 GHz;

f.

mikrovalovni preskušalni sprejemniki, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1. maksimalno delovno frekvenco več kot 43,5 GHz; in

2. zmožnost hkratnega merjenja amplitude in faze;

g.

standardi atomskih frekvenc, ki imajo katerokoli od naslednjih značilnosti: Opomba: Točka 3A002.g.1 ne ureja rubidijevih frekvenčnih standardov, ki nisoprimerni za vesolje.

1. dolgotrajno stabilnost (staranje) manj kot (boljšo od) 1 × 10– 11/mesec; ali

2. so primerni za vesolje.

a.

analogno-digitalni pretvorniki, uporabni v projektilih, ki so izdelani v skladu z vojaškimi specifikacijami za bojno opremo;

b.

pospeševalniki z zmožnostjo oddajanja elektromagnetnega sevanja, ki ga ustvarja zavirano sevanje pospešenih elektronov z 2 MeV ali več, in sistemi, ki vsebujejo te pospeševalnike. Opomba: Točka 3A101.b ne določa opreme, izdelane posebej za medicinsko uporabo.

a.

kondenzatorji, ki imajo eno od naslednjih skupin značilnosti:

1. a.

naznačeno napetost večjo od 1,4 kV;

b.

energijsko zmogljivost večjo od 10 J;

c.

kapacitivnost večjo od 0,5 μF; in

d.

zaporedno induktivnost, manjšo od 50 nH; ali

2. a.

naznačeno napetost večjo od 750 V;

b.

kapacitivnost večjo od 0,25 μF; in

c.

zaporedno induktivnost manjšo od 10 nH;

b.

superprevodni solenoidni elektromagneti, ki imajo vse naslednje značilnosti: Opomba: Točka 3A201.b ne ureja magnetov, ki so posebej izdelani in izvoženi kot deli medicinskih sistemov za slikanje z uporabo jedrske magnetne resonance (NMR). Pojem kot del ne pomeni nujno tudi fizičnega dela iste pošiljke; ločene pošiljke iz različnih virov so dovoljene pod pogojem, da pripadajoči izvozni dokumenti nedvoumno izkazujejo, da so pošiljke dobavljene kot del sistema za slikanje.

1. zmožnost ustvarjanja magnetnih polj, večjih od 2 T;

2. razmerje med njihovo dolžino in notranjim premerom večje od 2;

3. notranji premer večji od 300 mm; in

4. enakomernost magnetnega polja boljša od 1 % vzdolž osrednjih 50 % notranje prostornine.

c. Tehnične opombe:

generatorji rentgenskih žarkov ali impulzni pospeševalniki elektronov, ki imajo eno od naslednjih skupin značilnosti: Opomba: Točka 3A201.c ne ureja pospeševalnikov, ki so sestavni deli naprav, ki niso izdelane za namene obsevanja z elektronskimi ali rentgenskimi žarki (npr. elektronska mikroskopija), niti tistih, ki so izdelani za uporabo v medicini.

c.

1. a.

temensko energijo elektronov, pospeševalnika enako ali večjo od 500 MeV, toda manjšo kot 25 MeV; in

b.

izkoristek (K), ki je enak ali večji od 0,25; ali

2. a.

temensko energijo elektronov, pospeševalnika enako ali večjo od 25 MeV; in

b.

temensko moč večjo od 50 MW.

c. Tehnične opombe:

1. Izkoristek K je določen kot: K = 1,7 × 10^3V^2,65Q V je temenska energija elektronov v milijonih elektron voltov. Če je trajanje impulza snopa pospeševalnika enako ali krajše od 1 μs, potem je Q celotni pospešeni naboj v Coulombih. Če je trajanje impulza snopa pospeševalnika daljše od1 μs, potem je Q maksimalni pospešeni naboj v 1 μs. Q je enak integralu i glede na t v času pod 1 μs ali v času trajanja impulza snopa Q = ∫ idt, pri čemer je i žarkovni tok v amperih in t čas v sekundah.

2. Temenska moč = (temenski potencial v voltih) × (vrednost temenskega žarkovnega toka v amperih).

3. V napravah, ki temeljijo na vdolbinah za pospeševanje mikrovalov, je čas trajanja impulza snopa krajši od 1 μs oziroma od trajanja žarkovnih snopov, ki izhajajo iz enega impulza mikrovalovnega modulatorja.

4. V napravah, ki temeljijo na vdolbinah za pospeševanje mikrovalov, je vrednost temenskega žarkovnega toka povprečni tok, dosežen v času trajanja žarkovnih snopov.

a.

večfazni izhod, ki lahko zagotavlja moč 40 W ali več;

b.

sposobnost delovanja v frekvenčnem območju od 600 do 2000 Hz;

c.

celotno harmonično popačenje boljše (manjše) od 10 %; in

d.

regulacijo frekvence boljšo (manjšo) od 0,1 %.

3ASistemi, oprema in komponente Tehnična opomba: a.

v časovnem obdobju osmih (8) ur sposobnost neprekinjenega proizvajanja izhodnega toka jakosti 500 A ali več z napetostjo 100 V ali več; in

b.

v časovnem obdobju osmih (8) ur tokovno ali napetostno stabilnost boljšo od 0,1 %.

a.

v časovnem obdobju osmih (8) ur sposobnost neprekinjenega proizvajanja toka jakosti 1 A ali več z napetostjo 20 kV ali več; in

b.

v časovnem obdobju osmih (8) ur tokovno ali napetostno boljšo od 0,1 %..

a.

elektronke s hladno katodo, polnjene s plinom ali brez, ki delujejo podobno kot iskrilo in imajo vse naslednje značilnosti: Opomba: Točka 3A228 vključuje plinske kritronske in vakuumske spritronske elektronke.

1. vsebujejo tri elektrode ali več;

2. naznačeno anodno temensko napetost, ki je enaka ali večja od 2,5 kV;

3. naznačeni anodni temenski tok, ki je enak ali večji od 100 A; in

4. zakasnitveni čas na anodi, ki je enak ali krajši od 10 μs;

b.

prožena iskrila, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1. zakasnitveni čas na anodi, ki je enak ali krajši od 15 μs; in

2. so naznačena za temenski tok, ki je enak ali večji od 500 A;

c.

moduli ali sestavi za funkcijo hitrega preklapljanja, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1. naznačeno anodno temensko napetost, ki je večja od 2 kV;

2. naznačeni temenski anodni tok, ki je enak ali večji od 500 A; in

3. vklopni čas, ki je enak ali krajši od 1 μs.

a.

vžigalniki za detonatorje, ki so izdelani za proženje večkratno krmiljenih detonatorjev, določenih v točki 3A232;

b. Tehnična opomba:

modularni električni-impulzni generatorji (pulzerji), ki imajo vse naslednje značilnosti: Opomba: Točka 3A229.b vključuje tudi krmilnike za ksenonove bliskovke. V točki 3A229.b.5 je čas vzpona opredeljen kot časovni interval od 10 % do 90 % amplitude toka na uporovnem bremenu.

b.

1. izdelani za prenosno, mobilno ali robustno uporabo;

2. zaprti v prahotesnem ohišju;

3. sposobnost sproščanja lastne energije v manj kot 15 μs;

4. izhodna jakost, ki je večja od 100 A;

5. čas vzpona manjši od 10 μs pri bremenih pod 40 ohmov;

6. nobena njihova mera ne presega 254 mm;

7. tehtajo manj kot 25 kg; in

8. namenjeni za uporabo v razširjenem temperaturnem območjuod 223 K (– 50 °C) do 373 K (100 °C) ali primerni za uporabo v letalstvu.

a.

izhodno napetost nad 6 V na uporovnem bremenu, manjšim od 55 omov; in

b.

prehodni čas impulza, krajši od 500 ps.

3ASistemi, oprema in komponente Tehnična opomba: Tehnična opomba: a.

izdelani so za delovanje brez prisotnosti zunanjega vakuumskega sistema; in

b.

izkoriščajo elektrostatični pospešek za sprožanje jedrske reakcije med tritijem in devterijem.

a.

električno proženi eksplozivni detonatorji:

1. eksplozivni mostič (EB);

2. eksplozivna mostična žica (EBW);

3. bliskoviti (slapper);

4. eksplozivni folijski vžigalnik (EFI);

b.

naprave, ki uporabljajo en detonator ali več detonatorjev, ki so izdelane za skoraj hkratni vžig eksplozivne površine, večje kot 5000 mm2, z enim samim vžigalnim signalom, pri čemer je časovno odstopanje vžiga na celotni površini manjše od 2,5 μs.

3ASistemi, oprema in komponente Tehnična opomba: Tehnična opomba: Tehnična opomba: a.

masni spektrometri z induktivno sklopljeno plazmo (ICP/MS);

b.

masni spektrometri s tlilno razelektritvijo (GDMS);

c.

masni spektrometri s termično ionizacijo (TIMS);

d.

masni spektrometri za obstreljevanje z elektroni, ki imajo komoro z viri, izdelano iz materialov, odpornih proti UF6, ali pa je komora s takšnimi materiali prevlečena ali prekrita;

e.

masni spektrometri z molekularnim snopom, ki imajo eno od naslednjih značilnosti:

1. komora z viri je izdelana iz nerjavnega jekla ali molibdena ali je prevlečena ali prekrita z njima in opremljena s hladilno pastjo, ki omogoča ohlajanje do temperature 193 K (– 80 °C) ali manj; ali

2. komora z viri je izdelana iz materialov, ki so odporni na UF6, ali je prevlečena ali prekrita z njimi;

f.

masni spektrometri, opremljeni z ionskim virom, ki omogoča mikrofluoriranje, in izdelani za aktinoide ali fluoride aktinoidov.

3BOprema za preskušanje, pregledovanje in proizvodnjo

3B001Oprema za proizvodnjo polprevodniških elementov ali materialov in posebej izdelane komponente in pribor zanjo: 3B002preizkuševalna oprema, izdelana posebej preizkušanje izdelanih in neizdelanih polprevodniških naprav in posebej zanjo izdelane komponente in pribor:

a.

oprema za epitaksialno rast:

1. oprema z možnostjo proizvajanja plasti kateregakoli materiala razen silicija enakomerne debeline do manj kot ± 2,5 % na razdalji 75 mm ali več;

2. reaktorji za nanašanje kovin s kemičnim naparjevanjem (MOCVD), izdelani posebej za rast kristalov sestavljenih polprevodnikov z uporabo kemične reakcije med materiali iz točke 3C003 ali 3C004;

3. oprema za epitaksijsko rast z molekularnim snopom, ki uporablja plinske ali trdne vire.

b.

oprema, izdelana za ionsko implantacijo, ki ima katerokoli od naslednjih značilnosti:

1. energijo žarka (pospeševalna napetost) več kot 1 MeV;

2. posebej izdelana in optimizirana za delovanje pri energiji žarka (pospeševalni napetosti) manj kot 2 keV;

3. zmožnost neposrednega zapisa; ali

4. energijo žarka 65 keV ali več in žarkovni tok 45 mA ali več za visokoenergijsko implantacijo s kisikom v ogreto podlago iz polprevodniškega materiala;

c.

oprema za suho jedkanje z uporabo anizotropne plazme:

1. oprema, delujoča na način od kasete do kasete in z uravnavanjem obremenitve, ki ima katerokoli od naslednjih značilnosti:

1. a.

je izdelana ali optimizirana za proizvodnjo kritičnih dimenzij 0,3 μm ali manj z natančnostjo ± 5 % za razpršenost 3 sigma; ali

b.

je izdelana za generiranje manj kot 0,04 delcev/cm2 z izmerljivo velikostjo delcev, večjih od 0,1 μm v premeru;

2. oprema, izdelana posebej za opremo iz točke 3B001.e, ki ima katerokoli od naslednjih značilnosti:

2. a.

je izdelana ali prirejena za proizvodnjo kritičnih dimenzij 0,3 μm ali manj z natančnostjo ± 5 % za razpršenost 3 sigma; ali

b.

je izdelana za generiranje manj kot 0,04 delcev/cm2 z izmerljivo velikostjo delcev, večjih od 0,12 μm v premeru;

d.

oprema za nanašanje CVD z uporabo plazme:

1. oprema, delujoča na način od kasete do kasete in z uravnavanjem obremenitve, in je izdelana v skladu s specifikacijami proizvajalca ali prirejena za uporabo v proizvodnji polprevodniških elementov s kritično dimenzijo 180 nm ali manj;

2. oprema, posebej narejena za opremo, ki jo ureja točka 3B001.e., je izdelana v skladu s specifikacijami proizvajalca ali prirejena za uporabo v proizvodnji polprevodniških elementov s kritično dimenzijo 180 nm ali manj;

e.

večkomorni centralni sistemi z avtomatskim polnjenjem za ravnanje z rezinami, ki imajo vse naslednje značilnosti: Opomba: Točka 3B001.e ne ureja avtomatskih robotskih sistemov za ravnanje z rezinami, ki niso namenjeni za delovanje v vakuumu.

1. vmesniki za vnos in iznos rezin, na katere je treba priključiti več kot dve napravi za obdelavo polprevodnikov; in

2. izdelani so za oblikovanje integriranega sistema v vakuumskem okolju za sekvenčno večkratno obdelavo rezin.

f.

litografska oprema:

1. oprema za pozicioniranje in izpostavljanje rezin po sistemu korak in ponovi (neposredni korak na rezini) ali korak in skeniraj (skener) pri obdelavi rezin z uporabo fotooptične metode ali metode z rentgenskimi žarki in ki ima katerokoli od naslednjih značilnosti:

1. a.

valovna dolžina svetlobnega vira manjša kot 245 nm; ali

b. Tehnična opomba:

zmožnost proizvajanja oblike z minimalno razločljivo potezo 180 nm ali manj; Minimalna razločljiva poteza se izračuna po naslednjem obrazcu: MRF = valovna dolžina svetlobnega vira v nm × faktor Knumerična odprtina pri čemer je faktor K = 0,45 MRF = minimalna razločljiva poteza

2. oprema, izdelana posebej za obdelavo naprav za izdelavo mask ali naprav za obdelavo polprevodniških naprav, ki uporabljajo elektronski žarek z odklonjenim fokusom, ionski ali laserski žarek in ki imajo katerokoli od naslednjih značilnosti:

2. a.

točko, manjšo od 0.2 μm;

b.

zmožnost izdelave vzorca s potezami, manjšimi od 1 μm; ali

c.

površinsko natančnost boljšo od ± 0.20 μm (3 sigme);

g.

maske in mrežice, izdelane za integrirana vezja iz točke 3A001;

h.

večplastne maske s faznimi premičnimi plastmi. Opomba: Točka 3B001.h ne ureja večplastnih mask s faznimi premičnimi plastmi, narejenih za izdelavo spominskih enot, ki jih točka 3A001 ne ureja.

a.

za preizkušanje parametrov S tranzistorskih naprav pri frekvencah nad 31,8 GHz;

b.

se ne uporablja;

c.

za preizkušanje mikrovalovnih integriranih vezij iz točke 3A001.b.2.

3CMateriali 3C001Heteroepitaksialni materiali, sestavljeni iz podlage z naloženimi plastmi, pridobljeni z epitaksialno rastjo, iz naslednjih materialov: 3C002Uporovni materiali in podlage, prevlečene s krmiljenimi uporovnimi pastami: 3C003Organsko-anorganske spojine: Opomba: Točka 3C003 ureja samo spojine, v katerih je kovinski, delno kovinski ali nekovinski element neposredno vezan na ogljik iz organskega dela molekule. 3C004Hidridi fosforja, arzena ali antimona, katerih čistota je več kot 99,999 %, tudi če so razredčeni v inertnih plinih ali vodiku. Opomba: Točka 3C004 ne ureja hidridov, ki vsebujejo 20 molarnih odstotkov ali več inertnih plinov ali vodika.

3CMateriali a.

silicija;

b.

germanija;

c.

silicijevega karbida; ali

d. Tehnična opomba:

III/V spojin galija ali indija. III/V spojine so polikristalni ali binarni ali kompleksni monokristalni izdelki, ki vsebujejo elemente iz skupin IIIA in VA Mendelejevega periodnega sistema kemičnih elementov (galijev arzenid, galij-aluminijev arzenid, indijev fosfid itd.).

a.

pozitivne uporovne paste za polprevodniško litografijo, posebej prirejene (optimizirane) za uporabo pri valovnih dolžinah pod 350 nm;

b.

vse uporovne paste za uporabo z elektronskimi ali ionskimi žarki, z občutljivostjo 0,01 (mikrokulomba) μcoulomb/mm2 ali boljšo;

c.

vse uporovne paste za uporabo z rentgenskimi žarki, z občutljivostjo 2,5 mJ/mm2 ali boljšo;

d. Tehnična opomba:

vse uporovne paste, optimizirane za tehniko površinske preslikave, skupaj s siliciranimi uporovnimi pastami. Tehnike siliciranja so opredeljene kot postopki, ki vključujejo oksidacijo uporovne površine zaradi izboljšanja lastnosti pri mokrem in suhem razvijanju.

a.

organsko-kovinske spojine aluminija, galija ali indija, katerih čistota (kovinske osnove) je več kot 99,999 %;

b.

organsko-arzenove, organsko-antimonove in organsko-fosforjeve spojine, katerih čistota (anorganske osnove) je več kot 99,999 %.

3DProgramska oprema Tehnična opomba:

3D001Programska oprema, izdelana posebej za razvoj ali proizvodnjo opreme iz točk od 3A001.b do 3A002.g ali iz točke 3B. 3D002Programska oprema, ki je posebej napisana za uporabo česarkoli od naslednjega: 3D003Na fiziki temelječa simulacijska programska oprema, posebej zasnovana za razvoj postopkov litografije, jedkanja ali nanašanja pri prevajanju maskirnih vzorcev v specifične topografske vzorce v vodniških, dielektričnih ali polprevodniških materialih. Izraz na fiziki temelječa v točki 3D003 pomeni uporabo izračunov za ugotavljanje zaporedja fizičnih vzrokov in posledic na osnovi fizičnih lastnosti (npr. temperature, tlaka, difuzijskih konstant in lastnosti polprevodniških materialov). Opomba: Knjižnice, atributi oblik ali sorodni podatki za snovanje polprevodniških elementov se pojmujejo kot tehnologija. 3D004Programska oprema, izdelana posebej za razvoj opreme iz točke od 3A003. 3D101Programska oprema, posebej izdelana ali prirejena za uporabo opreme iz točke 3A101.b.

3DProgramska oprema a.

opreme iz točk 3B001.a do f; ali

b.

opreme iz točke 3B002.

3ETehnologija Tehnična opomba:

3E001Tehnologija, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za razvoj ali proizvodnjo opreme ali materialov iz točk 3A, 3B ali 3C; Opomba 1: Točka 3E001 ne ureja tehnologije za proizvodnjo opreme ali komponent, ki jih ureja točka 3A003. Opomba 2: Točka 3E001 ne ureja tehnologije za razvoj ali proizvodnjo integriranih vezjih, ki so določena v točkah od 3A001.a.3 do 3A001.a.12 in imajo obe naslednji značilnosti: Izraz večplastne strukture ne vključuje naprav, ki so sestavljene iz največ treh kovinskih plasti in treh plasti polisilicija. 3E002Tehnologija v skladu s Splošno opombo o tehnologiji, razen tiste iz točke 3E001, za razvoj ali proizvodnjomikroprocesorskih mikrovezij, mikroračunalniških mikrovezij in mikrokrmilniških mikrovezij s kompozitno teoretično zmogljivostjo (CTP) 530 milijonov teoretičnih operacij na sekundo (Mtops) ali več in aritmetično logično enoto z 32-bitno širino dostopa ali več. Opomba: Opomba 2 o izvzetju iz nadzora k 3E001 se uporablja tudi za točko 3E002. 3E003Druga tehnologija za razvoj ali proizvodnjo: 3E101Tehnologija, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za uporabo opreme ali programske opreme iz točke 3A001.a.1 ali 2, 3A101 ali 3D101. 3E102Tehnologija, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za razvojprogramske opreme iz točke 3D101. 3E201Tehnologija, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za uporabo opreme iz točk 3A001.e.2, 3A001.e.3, 3A201, 3A225 do 3A233.

3ETehnologija

1. uporabljajo tehnologijo 0,5 μm ali več, in

2. ne vključujejo večplastnih struktur.

3ETehnologija Tehnična opomba: a.

vakuumskih mikroelektronskih naprav;

b.

heterostrukturni polprevodniški elementi, kot so na primer tranzistorji z visoko mobilnostjo elektronov (HEMT), heterobipolarni tranzistorji (HBT), elementi s kvantnimi potencialnimi jamami in elementi s superkristalno mrežo; Opomba: Točka 3E003.b ne ureja tehnologije za tranzistorje z visoko mobilnostjo elektronov (HEMT), ki delujejo na frekvencah, nižjih od 31,8 GHz in heter-bipolarne tranzistorje (HBT), ki delujejo na frekvencah, nižjih kot 31,8 GHz.

c.

superprevodniških elektronskih naprav;

d.

podlag z diamantnimi filmi za elektronske komponente;

e.

podlag iz silicija na izolatorju (SOI) za integrirana vezja, pri katerih je izolator silicijev dioksid;

f.

podlag iz silicijevega karbida za elektronske komponente;

g.

vakuumskih elektronk, ki delujejo na frekvencah 31,8 GHz ali višje.

SKUPINA 4 RAČUNALNIKI

Opomba 1: Računalnike, računalniško opremo in programsko opremo, povezano z izvajanjem telekomunikacijskih funkcij ali funkcij lokalnega omrežja, je treba obravnavati v primerjavi z delovnimi značilnostmi Skupine 5, del 1 (Telekomunikacije). Opomba 2: Krmilne enote, ki neposredno medsebojno povezujejo vodila ali kanale osrednjih procesnih enot, glavni pomnilnik ali krmilniki diskov ne veljajo za telekomunikacijsko opremo, opisano v Skupini 5, del 1 (Telekomunikacije). NAPOTILO: Glede nadzornega statusa programske opreme, izdelane posebej za paketno preklapljanje, glej točko 5D001. Opomba 3: Računalnike, računalniško opremo in programsko opremo za izvajanje kriptografskih in kriptoanalitičnih funkcij z izvajanjem funkcij varnosti na več ravneh z ugotovljivostjo ali funkcijami izolacije ugotovljivega uporabnika ali tiste ki, omejujejo elektromagnetno kompatibilnost (EMC), je treba prav tako obravnavati v primerjavi z delovnimi značilnostmi iz Skupine 5, del 2 (Informacijska varnost).

4ASistemi, oprema in komponente

4A001Elektronski računalniki in sorodna oprema in elektronski sklopi ter posebej izdelane komponente zanje: NAPOTILO: GLEJ TUDI 4A101. 4A003Digitalni računalniki, elektronski sklopi in sorodna oprema ter posebej izdelane komponente zanje: Opomba 1: Točka 4A003 zajema: Opomba 2: Nadzorni status digitalnih računalnikov in sorodne opreme, opisanih v točki 4A003, je določen z nadzornim statusom druge opreme ali sistemov, pod pogojem: 4A004Računalniki in posebej izdelana računalniška oprema, elektronski sklopi in posebej izdelane komponente zanje: 4A101Analogni računalniki, digitalni računalniki ali diferencialni digitalni analizatorji, razen tistih iz točke 4A001.a.1, ki so izdelani ali prirejeni za uporabo v nosilnih raketah iz točke 9A004 ali sondirnih raketah iz točke 9A104. 4A102Hibridni računalniki, izdelani posebej za izdelovanje modelov, simulacijo ali sestavljanje oblike nosilnih raket iz točke 9A004 ali sondirnih raket iz točke 9A104. Opomba: Ta nadzor se uporablja le, kadar se oprema dobavlja skupaj s programsko opremo iz točke 7D103 ali 9D103.

a.

posebej izdelani, da imajo katero koli izmed naslednjih značilnosti:

1. primernost za delovanje pri temperaturah okolja pod 228 K (– 45 °C) ali nad 358 K (85 °C); Opomba: Točka 4A00.a.1 se ne uporablja za računalnike, izdelane posebej za osebne avtomobile ali naprave za železniške vlake.

2. utrjenost proti sevanju, tako da prenesejo naslednje doze: a. skupno dozo 5 × 103 Gy (silicij); b. določeno stalno dozo 5 × 106 Gy (silicij)/s; ali c. posamezne sunke 1 × 10–7 napak/bit/dan;

b.

z značilnostmi ali zmožnostmi izvajanja funkcij, ki presegajo meje iz Skupine 5, del 2 (Informacijska varnost). Opomba: Točka 4A001.b ne ureja elektronskih računalnikov in računalniške opreme, kadar spremljajo uporabnika za njegovo osebno uporabo.

a.

vektorske procesorje;

b.

matrične procesorje;

c.

procesorje digitalnih signalov;

d.

logične procesorje;

e.

opremo za izboljšavo slike;

f.

opremo za obdelavo signala.

a.

da so digitalni računalniki ali sorodna oprema bistveni za delovanje druge opreme ali sistemov;

b.

da digitalni računalniki in sorodna oprema niso osnovni element druge opreme ali sistemov; in NAPOTILO 1: Nadzorni status opreme za obdelavo signalov ali izboljšave slike, ki je posebej izdelana za drugo opremo, katerih funkcija je omejena na funkcije, dovoljene drugi opremi, je določen z nadzornim statusom druge opreme, tudi če presega kriterije osnovnega elementa. NAPOTILO 2: Glede nadzornega statusa digitalnih računalnikov in sorodne opreme za telekomunikacijsko opremo glej Skupino 5, del 1 (Telekomunikacije).

c.

da je tehnologija za digitalne računalnike in sorodna oprema opisana v točki 4E.

a.

Izdelani ali prirejeni za toleranco napak. Opomba: V smislu točke 4A003.a digitalni računalniki in sorodna oprema ne veljajo kot izdelani ali prirejeni za toleranco napak:

1. če za odkrivanje ali popravljanje napak uporabljajo algoritme v glavnem pomnilniku;

2. če uporabljajo medsebojno povezavo dveh digitalnih računalnikov, tako da lahko takrat, ko odpove osrednja procesna enota, nadaljuje delovanje sistema mirujoča, vendar zrcalna osrednja procesna enota;

3. če uporabljajo medsebojno povezavo dveh osrednjih procesnih enot z uporabo podatkovnih kanalov ali deljenega shranjevanja, kar omogoča eni osrednji procesni enoti izvajanje drugih opravil v času, ko druga procesna enota ne deluje, med tem časom pa prva procesna enota omogoča delovanje sistema; ali

4. če zagotavlja sinhronizacijo dveh osrednjih procesnih enot programska oprema, pri čemer ena osrednja procesna enota zazna okvaro druge in obudi ukaze okvarjene enote.

b.

digitalni računalniki s korigirano največjo zmogljivostjo (APP) več kot 0,75 utežnega teraFLOPS (WT);

d.

elektronski sklopi, izdelani ali prirejeni posebej za izboljšanje zmogljivosti s kopičenjem procesorjev, tako da APP presega mejo iz točke 4A003.b; Opomba 1: Točka 4A003.c se uporablja samo za elektronske sklope in programirljive medsebojne povezave, ki ne presegajo meje iz točke 4A003.b, kadar so dobavljeni kot nevdelani elektronski sklopi. Ne uporablja se za elektronske sklope, ki so po svoji naravi namenjeni za uporabo z računalniško opremo iz točke 4A003.e. Opomba 2: Točka 4A003.c ne ureja elektronskih sklopov, izdelanih posebej za izdelke ali družine izdelkov, katerih maksimalna konfiguracija ne presega meje iz točke 4A003.b.

se ne uporabljajo;

e.

oprema za izvajanje analogno-digitalnih pretvorb, ki presegajo omejitve iz točke 3A001.a.5;

f.

se ne uporabljajo;

g.

oprema, izdelana posebej za zagotavljanje zunanjih medsebojnih povezav digitalnih računalnikov, in pripadajoča oprema, ki omogoča komunikacijo pri podatkovnih hitrostih nad 1,25 Gbajtov na sekundo. Opomba: Točka 4A003.g ne ureja opreme za interne medsebojne povezave (npr. hrbtne plošče, vodila), opreme za pasivne medsebojne povezave, krmilnikov za dostop do omrežja ali krmilnikov za komunikacijske kanale.

a.

računalniki s sistoličnimi zaporedji,

b.

nevronski računalniki;

c.

optični računalniki.

4BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo

Je ni.

4CMateriali Jih ni.

4DProgramska oprema

Opomba: Nadzorni status programske opreme za razvoj, proizvodnjo ali uporabo opreme, opisane v drugih skupinah, se obravnava znotraj ustreznih skupin. Nadzorni status programske opreme za opremo iz te skupine se obravnava v tej skupini. 4D002Programska oprema, posebej izdelana ali prirejena za podporo tehnologiji iz točke 4E. 4D003Posebna programska oprema:

4D001a. Programska oprema, izdelana ali prirejena posebej za razvoj, proizvodnjo ali uporabo opreme ali programske opreme iz točk 4A001 do 4A004 ali točke 4D.

b.

Programska oprema, ki ni določena v 4D001.a., izdelana ali prilagojena posebej za razvoj ali proizvodnjo:

1. digitalnih računalnikov s korigirano največjo zmogljivostjo (APP) z več kot 0,04 utežnega teraflopsa (WT); ali

2. elektronskih sklopov, izdelanih ali prirejenih posebej za izboljšanje zmogljivosti s kopičenjem procesorjev, tako da APP sklopa presega mejo iz točke 4D001.b.1.;

a.

programska oprema za operacijske sisteme, razvojna orodja in prevajalniki za programsko opremo, izdelani posebej za opremo za obdelavo večpodatkovnega toka, v izvorni kodi;

b.

se ne uporablja

c.

programska oprema z značilnostmi ali zmožnostmi izvajanja funkcij, ki presegajo meje iz Skupine 5, del 2 (Informacijska varnost) Opomba: Točka 4D003.c ne ureja programske opreme, ki spremlja uporabnika za njegovo osebno uporabo.

4ETehnologija

4E001a. Tehnologija, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za razvoj, proizvodnjo ali uporabo opreme ali programske opreme iz točk 4A ali 4D.

b.

Tehnologija, ki ni določena v 4E001.a., izdelana ali prilagojena posebej za razvoj ali proizvodnjo:

1. digitalnih računalnikov s korigirano največjo zmogljivostjo (APP) več kot 0,04 utežnega teraflopsa (WT); ali

2. elektronskih sklopov, izdelanih ali prirejenih posebej za izboljšanje zmogljivosti s kopičenjem procesorjev, tako da APP sklopa presega mejo iz točke 4E001.b.1.;

Tehnična opomba o sestavljeni teoretični zmogljivosti (CTP) Okrajšave, uporabljene v tej tehnični opombi

CE izračunski element (tipično aritmetična logična enota) FP premična vejica NV nepremična vejica t izvajalni čas XOR ekskluzivni OR CPU centralna procesna enota TP teoretična zmogljivost (posameznega izračunskega elementa) CTP sestavljena teoretična zmogljivost (več izračunskih elementov) R stopnja kalkulacijske učinkovitosti WL dolžina besede L nastavitev dolžine besede * pomoženo z Čas izvedbe t je izražen v mikrosekundah, TP in CTP sta izražena v milijonih teoretičnih operacij na sekundo (Mtops) in WL je izražena v bitih.

Opis metode izračuna CTP

CTP je mera za izračunsko zmogljivost, prikazana v Mtops. Pri izračunavanju CTP skupka izračunskih elementov je treba uporabiti naslednje tri korake: Podrobnosti naštetih korakov so prikazane v naslednjih odstavkih. Opomba 1: Pri skupkih več izračunskih elementov, ki imajo skupne in ločene spominske podsisteme, se izračun CTP izvaja hierarhično v dveh korakih: najprej se sestavijo skupine izračunskih elementov, ki imajo skupen spomin; nato se izračuna CTP skupin z uporabo izračunske metode za večkratne izračunske elemente z ločenimi spomini. Opomba 2: Izračunski elementi, katerih funkcije so omejene na vhodne, izhodne in periferne (npr. diskovni pogon, krmilniki komunikacijskih in video prikazovalnikov), v izračunu CTP-ja ne upoštevamo.

1. izračun stopnje kalkulacijske učinkovitosti R za vsak izračunski element CE;

2. prilagoditev dolžine besed (L) stopnji kalkulacijske učinkovitosti (R), kar prikaže teoretično zmogljivost (TP) za vsak izračunski element CE;

3. če obstaja več izračunskih elementov CE, se kombinirajo teoretične zmogljivosti, kar prikaže sestavljene teoretične zmogljivosti CTP.

TEHNIČNA OPOMBA O (CTP)

Naslednja tabela prikazuje metodo za izračun dejanske izračunane hitrosti R za vsak izračunski element CE: Korak 1: Dejansko izračunana hitrost R Za izračunske elemente CE: Opomba: Vsak CE se obravnava posebej Dejansko izračunana hitrost R samo XP Rxp = 13 × txp add če ni uporabljen seštevek, uporabi: Rxp = 1txp mult če ni uporabljen niti seštevek niti zmnožek, uporabite najhitrejšo razpoložljivo aritmetično operacijo: Rxp = 13 × txp glejte opombi X in Z samo FP Rfp = max 1tfp add, 1tfp mult glejte opombi X in Y Oba FP in XP (R) Izračunaj oboje Rxp, Rfp za preproste logične procesorje brez specifičnih aritmetičnih operacij R = 13 × tlog pri čemer je tlog izvajalni čas XOR oziroma najhitrejša preprosta logična operacija pri logični strojni opremi, ki ne uporablja XOR glejte opombi X in Z za posebne logične procesorje, ki ne uporabljajo nobene specificirane aritmetične ali logične operacije R = R' × WL/64 R' je število rezultatov na sekundo, WLje število bitov, na katerih poteka logična operacija, 64 pa je faktor prevedbe na 64-bitno operacijo Opomba W: Za cevovodni CE z zmožnostjo izvajanja do ene aritmetične ali logične operacije v enem taktu, potem ko je cevovod poln, je mogoče določiti hitrost obdelave. Dejanska izračunana hitrost (R) za takšen CE je večja od cevovodne hitrosti ali necevovodne izvajalne hitrosti. Opomba X: Pri CE, ki izvaja večkratne posebne operacije znotraj enega takta (npr. dva seštevka v taktu ali dve enaki logični operaciji v taktu), se izvajalni čas t izračuna po formuli: t = čas taktaštevilo enakih operacij v strojnem taktu Izračunski elementi CE, ki izvajajo različne aritmetične ali logične operacije v enem strojnem taktu, se obravnavajo kot večkratni ločeni CE, ki simultano izvajajo operacije (npr. CE, ki izvaja eno seštevanje in eno množenje v enem taktu, se obravnava kot dva CE, prvi izvaja seštevanje v enem taktu, drugi pa množenje v enem taktu). Če ima en CE skalarno in vektorsko funkcijo, se vzame krajši izvajalni čas. Opomba Y: Pri CE, ki ne uporablja seštevanja s FP ali množenja s FP, temveč deljenje s FP: Rfp = ltfp divide Če CE uporablja recipročnost s FP, ne pa seštevanja, množenja ali deljenja s FP, je formula: Rfp = ltfp reciprocal Če se ne izvaja noben navedeni ukaz, je dejanska hitrost FP enaka 0. Opomba Z: Pri preprostih logičnih operacijah izvede posamezen ukaz posamezno logično manipulacijo največ dveh operandov dane dolžine. Pri kompleksnih logičnih operacijah izvede posamezen ukaz večkratne logične manipulacije, iz katerih izhaja eden ali več rezultatov dveh ali več operandov. Hitrosti se izračunajo za vse privzete dolžine operandov, z upoštevanjem cevovodnih operacij (če so privzete), pa tudi necevovodnih operacij, z uporabo najhitrejšega ukaza za vsako dolžino operanda na podlagi: V vsakem od gornjih primerov uporabite najkrajši izvajalničas, ki ga potrjuje proizvajalec. Korak 2: TP za vsako privzeto dolžino operanda WL Nastavite dejansko hitrost R (ali R') z nastavitvijo dolžine besede L: Opomba: Dolžina besede WL, ki se uporablja v teh izračunih, je dolžina operanda v bitih. (Če operacija uporablja operande različnih dolžin, izberite največjo dolžino.) Pri izračunu STP se šteje, da je kombinacija decimalnega dela in eksponenta ALU v procesorjih ali enotah s premično vejico CE z dolžino besede (WL) enaka številu bitov v podatkovni predstavitvi (navadno 32 ali 64). Ta prilagoditev se ne uporablja za namenske logične procesorje, ki ne uporabljajo ukazov XOR. V tem primeru je TP enaka R. Izberite maksimalno izračunano vrednost TP za: Korak 3: CTP za skupke izračunskih elementov CE, skupaj s CPU Za CPU z enim CE, CTP = TP (za CE-je, ki uporabljajo nepremično, pa tudi premično vejico TP = max (Tfp, TPxp)) CTP za skupke večkratnih CE, ki delujejo simultano, se izračuna: Opomba 1: Pri skupkih, ki ne dopuščajo hkratnega delovanja vseh CE, se uporablja tista kombinacija CE, ki zagotavlja največjo CTP. TP vsakega izmed sodelujočih CE se izračuna pri največji teoretično možni vrednosti, pred izračunom CTP-ja kombinacije. NAPOTILO: Pri določanju možnih kombinacij hkratno delujočih CE oblikujte zaporedje ukazov za začetek operacij v večkratnih CE, tako da začnete z najpočasnejšim CE (ki za dokončanje operacije potrebuje največje število taktov), končate pa z najhitrejšim CE. Možna kombinacija je kombinacija CE, ki delujejo znotraj vsakega cikla zaporedja. Zaporedje ukazov mora upoštevati vse omejitve strojne opreme in/ali arhitekture na prekrivajoče se operacije. Opomba 2: Tudi posamezni čip ali plošča z integriranim vezjem lahko vsebuje večkratne CE. Opomba 3: Predpostavlja se, da simultane operacije obstajajo, če proizvajalec v navodilih za uporabo računalnika navaja istočasne, paralelne ali simultane operacije ali izvajanje. Opomba 4: Vrednosti CTP se ne seštevajo pri kombinacijah CE, ki jih (medsebojno) povezujejo lokalno omrežje, prostrano omrežje, skupne vhodno-izhodne povezave/naprave, vhodno-izhodni krmilniki in kakršnekoli programske komunikacijske povezave. Opomba 5: Vrednosti CTP se združujejo za večkratne CE, ki so posebej izdelani za povečanje zmogljivosti z združevanjem, simultanim delovanjem in skupnim pomnilnikom ali s kombinacijo večkratnega pomnilnika in CE, ki deluje hkrati in uporablja posebej izdelano strojno opremo. To združevanje se ne uporablja za elektronske sestave iz točke 4A003.c. CTP = TP1 + C2 * TP2 + … + Cn * TPn, pri čemer so TPs urejene glede na vrednost, tako da je TP1 najvišja vrednost, TP2 je druga, … TPn pa najmanjša. Ci je koeficcent, določen z močjo povezave med posameznimi CE: Za večkratne CE, ki delujejo sočasno in imajo skupen pomnilnik: Opomba 1: Kadar tako izračunana CTP ne presega 194 Mtops, se za izračun Ci lahko uporabi naslednja formula: Ci = 0,75m(i = 2, …, n) pri čemer je: m = število CE ali skupin CE, ki si delijo pristop, pod pogojem, da: NAPOTILO: To se ne uporablja za predmete, ki jih nadzira skupina 3. Opomba 2:CE imajo skupen pomnilnik, če imajo dostop do skupnega dela polprevodniškega spomina. Takšen pomnilnik lahko vključuje predpomnilnik, glavni pomnilnik ali druge notranje pomnilnike. Zunanje shranjevalne enote, npr. diskovni pogoni, tračni pogoni ali diski RAM, niso vključeni. Za večkratne CE ali skupine CE, ki nimajo skupnega pomnilnika in so povezane z enim ali več podatkovnih kanalov: Ci Vrednost Ci temelji na številu CE, ne pa na številu vozlišč. pri čemer je: ki min (Si/Kr, 1); in Kr normalizacijski faktor za 20 MB/s Si vsota maksimalnih podatkovnih hitrosti (v MB/s) za vse podatkovne kanale, ki so povezani z i-tim CE ali skupino CE-jev s skupnim pomnilnikom. Pri izračunu Ci za skupino CE določa število prvega CE v skupini mejo Ci. Na primer, v sklopu skupin, ki jih sestavljajo po trije CE, vsebuje 22. skupina CE64, CE65, in CE66. Pravilna omejitev za Ci te skupine je 0,60. Združevanje (CE ali skupin CE) mora biti od najhitrejših do najpočasnejših, kar pomeni: pri TPi = TPi + 1 od največjih do najmanjših, kar pomeni: Opomba: Faktor ki se ne uporablja za CE od 2 do 12, če je TPiCE ali skupine CE več kot 50 Mtops; to je, če Ci za CE od 2 do 12 znaša 0,75.

1. cevovodne operacije ali operacije tipa register-register. Izključijo se izjemno kratki izvajalni časi za operacije na vnaprej določenemu operandu ali operandih (na primer množenje z 0 ali z 1). Če operacije register-register niso uporabljene, nadaljujte z (2).

2. hitrejša od operacij register-spomin ali spomin-register; če tudi teh operacij ni, nadaljujte s (3).

3. pomnilnik-pomnilnik.

TP = R × L pri čemer je L = (1/3 + WL/96)

vsak CE samo z XP (Rxp);

vsak CE samo s FP (Rfp);

vsak CE (R) s kombinacijo FP in XP;

vsak preprost logični procesor brez katere koli posebne aritmetične operacije; in

vsak poseben logični procesor brez katere koli posebne aritmetične ali logične operacije.

C2 = C3 = C4 = … = Cn = 0,75.

1. TPi vsakega CE ali skupine CE ne presega 30 MTOPS;

2. CE ali skupine CE si delijo pristop do glavnega pomnilnika (razen predpomnilnika) prek enega samega kanala; in

3. samo en CE ali skupine CE lahko uporabljaio kanal ob istem času.

= 0,75 × ki (i = 2, …, 32) (glej opombo spodaj)

= 0,60 × ki (i = 33, …, 64)

= 0,45 × ki (i = 65, …, 256)

= 0,30 × ki (i > 256)

TP1 ≥ TP2 ≥ … ≥ TPn, in

Ci ≥ Ci + 1

TEHNIČNA OPOMBA O KORIGIRANII NAJVEČJI ZMOGLJIVOSTI (APP)

APP je korigirana največja zmogljivost, s katero izvajajo digitalni računalniki 64-bitna ali večja seštevanja ali množenja v plavajoči vejici APP je izražen v teraflops (WT) v enotah 1012 korigiranih operacij s plavajočo vejico na sekundo. Okrajšave v tej tehnični opombi. n število procesorjev v digitalnem računalniku i številka procesorja (i,…n) ti procesorski čas (ti = 1/Fi) Fi frekvenca procesorja Ri največja hitrost računanja v plavajoči vejici Wi korekcijski faktor arhitekture računalnika Prikaz metode izračuna APP Opomba 1 Za procesorje, ki izvajajo sestavljene operacije, npr. seštevanje in množenje v enem ciklu, se računa vsaka operacija posebej. Opomba 2 Za cevovodni procesor je dejanska računska hitrost R hitrejša od cevovodne hitrosti, kadar je cevovod poln, in je večja od necevovodne hitrosti. Opomba 3 Računsko hitrost R vsakega udeleženega procesorja je treba izračunati pri največji teoretični vrednosti, še preden se izvedejo kombinacije APP. Predpostavlja se, da obstajajo simultane operacije, kadar proizvajalec v priročniku ali navodilih za računalnik objavlja hkratno, paralelno ali sočasno delovanje ali izvajanje. Opomba 4 Pri izračunih APP ne vključujte procesorjev, ki so omejeni na vhodno-izhodne ali periferne funkcije (npr. za diskovni pogon, komunikacije in zaslon). Opomba 5 Vrednosti APP ne računajte za kombinacije procesorjev, povezanih v lokalnih omrežjih, prostranih omrežjih, povezavah/ napravah, ki delujejo na vhodu/izhodu, v krmilnikih za vhod/izhod in za katerokoli komunikacijsko povezavo, ki jo krmili programska oprema. Opomba 6 Vrednosti APP je treba izračunavati za: Opomba 7Vektorski procesor je definiran kot procesor z vgrajenimi ukazi, ki izvajajo večkratne izračune vektorjev s premično vejico (enorazsežno polje 64-bitnih ali večjih števil), simultano, imajo vsaj 2 vektorski funkcijski enoti in vsaj 8 vektorskih registrov z vsaj 64 elementi.

1. Opomba: Za vsak procesor i, določite največje število 64-bitnih ali večjih operacij v plavajoči vejici, FPOi, ki se izvedejo v ciklu vsakega procesorja v digitalnem računalniku. Pri določanju FPO upoštevajte samo 64-bitna ali večja seštevanja ali množenja v plavajoči vejici. Vse operacije v plavajoči vejici je treba izraziti v operacijah na procesorski cikel; operacije, ki zahtevajo več ciklov, se lahko izrazijo z decimalnimi števili na cikel. Za procesorje, ki niso zmožni izvajanja računanja z operandi v plavajoči vejici velikosti 64-bitov ali več, je dejanska hitrost računanja R enaka nič.

2. Izračunajte hitrost R za računanje v plavajoči vejici za vsak procesor Ri = FPOi/ti.

3. Izračunajte APP kot sledi: APP = W1 x R1 + W2 x R2 + … + Wn x Rn.

4. Za vektorske procesorje, Wi = 0.9. Za ne vektorske procesorje, Wi = 0.3.

1. Kombinacije procesorjev, ki vsebujejo procesorje, posebej zasnovane za povečano zmogljivost z združevanjem, ki delujejo simultano ali z souporabo pomnilnika; ali

2. Kombinacije več pomnilnikov/procesorjev, ki delujejo simultano in uporabljajo posebej zasnovano strojno opremo.

SKUPINA 5 TELEKOMUNIKACIJE IN INFORMACIJSKA VARNOST

DEL 1 TELEKOMUNIKACIJE

Opomba 1: V Skupini 5, del 1, je določen nadzorni status komponent, laserjev, opreme za testiranje in proizvodnjo ter programske opreme za to opremo, ki je posebej izdelana za telekomunikacijsko opremo ali sisteme. Opomba 2: Če so digitalni računalniki, računalniška ali programska oprema bistveni za delovanje in podporo telekomunikacijske opreme iz te Skupine, veljajo za posebej izdelane komponente pod pogojem, da gre za standardne modele, ki jih dobavlja proizvajalec. To vključuje operacijske, upravne, vzdrževalne, inženirske ali računske računalniške sisteme.

5A1Sistemi, oprema in komponente Tehnična opomba:

5A101Oprema za daljinsko merjenje in vodenje, vključno s talno opremo, izdelana ali prirejena za uporabo v projektilih. V točki 5A101 projektil pomeni celotni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke, ki ima doseg preko 300 km. Opomba: Točka 5A101 ne ureja:

5A1Sistemi, oprema in komponente

5A001a. Kakršna koli vrsta telekomunikacijske opreme, ki ima katero koli od naslednjih značilnosti, funkcij ali lastnosti: Opomba: Točki 5A001.a.2 in 5A001.a.3 ne urejata opreme, ki je izdelana ali prirejena za uporabo na satelitih.

5A001a.

1. je posebej izdelana tako, da prenese prehodne elektronske učinke ali elektromagnetne impulze, ki nastanejo pri jedrski eksploziji;

2. je posebej utrjena proti gama, nevtronskemu ali ionskemu sevanju; ali

3. je posebej izdelana za delovanje zunaj temperaturnega obsega od 218 K (– 55 °C) do 397 K (124 °C). Opomba: Točki 5A001.a.3 se uporablja le za elektronsko opremo.

b.

Oprema ali sistemi za telekomunikacijski prenos in posebej izdelane komponente in pribor zanje, ki imajo katero koli od naslednji značilnosti, funkcij ali lastnosti:

1. so podvodni komunikacijski sistemi s katero koli izmed naslednjih značilnosti:

1. a.

imajo akustično nosilno frekvenco zunaj obsega od 20 kHz do 60 kHz;

b.

uporabljajo elektromagnetno nosilno frekvenco pod 30 kHz; ali

c.

uporabljajo tehnike vodenja z elektronskim žarkom;

2. so radijska oprema, ki deluje v frekvenčnem pasu od 1,5 MHz do 87,5 MHz in ima katero koli izmed naslednjih značilnosti:

2. a.

vsebuje prilagodilne tehnike, ki zagotavljajo več kot 15 dB potlačenja motečega signala; ali

b.

ima vse naslednje značilnosti:

1. avtomatsko predvidevanje in izbor frekvenc ter skupno hitrost digitalnega prenosa na kanal za optimizacijo prenosa; in

2. ima konfiguracijo linearnega ojačevalnika moči z zmožnostjo hkratne podpore več signalov pri izhodni moči 1 kW ali več v frekvenčnem pasu od 1,5 MHz ali več, vendar pod 30 MHz ali pa 250 W ali več v frekvenčnem pasu od 30 MHz ali več, vendar ne preko 87,5 MHz, nad trenutno pasovno širino ene oktave ali več in z izhodno harmonsko in popačeno vsebino, boljšo od – 80 dB;

3. so radijska oprema, ki uporablja tehnike razširjenega spektra, vključno s tehnikami frekvenčnih skokov, razen tistih, ki so določene v 5A001.b.5, in ima katero koli od naslednjih značilnosti: Opomba: Točka 5A001.b.3 ne ureja nadzorne opreme, izdelane za delovanje pri izhodni moči 1,0 W ali manj.

3. a.

uporablja kode razširjanja, ki jih lahko programira uporabnik; ali

b.

skupna oddana pasovna širina je 100 ali večkrat večja od pasovne širine kateregakoli informacijskega kanala nad 50 kHz; Opomba: Točka 5A001.b.3.b ne ureja radijske opreme, izdelane posebej za uporabo v civilnih celičnih sistemih radijske komunikacije.

4. so radijska oprema, ki uporablja modulacijske tehnike, in ima kode za kanaliziranje, kode za premešavo, ali identifikacijske kode omrežja ki jih lahko programira uporabnik in imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

4. a.

pasovno štrino večjo od 500 MHz; ali

b.

delno pasovno štrino 20 % ali več;

5. so digitalno krmiljen radijski sprejemnik, ki ima vse naslednje značilnosti:

5. a.

več kot 1000 terminalov;

b.

preklopni čas frekvenc je manj kot 1 ms;

c.

možnost avtomatskega iskanja ali skeniranja dela elektromagnetnega spektra; in

d.

zmožnost prepoznavanja sprejetih signalov ali tipa oddajnika; ali Opomba: Točka 5A001.b.5 ne ureja radijske opreme, izdelane posebej za uporabo v civilnih celičnih sistemih radijske komunikacije.

6. Tehnični opombi:

izkoriščajo funkcije digitalne obdelave signalov za kodiranje govora na izhodne podatkovne hitrosti manj kot 2400 bits/s.

1. Pri spremenljivih hitrostih kodiranja govora 5A001.b.6. velja za kodiranje nepretrganega govora.

2. Za namene 5A001.b.6. je kodiranje govora opredeljeno kot tehnika odvzemanja vzorcev človeškega glasu in potem pretvarjanja teh vzorcev v digitalni signal ob upoštevanju posebnih značilnosti človeškega govora.

c.

Optični komunikacijski kabli, optična vlakna in pribor:

1. Tehnična opomba:

optična vlakna dolžine več kot 500 m, za katera proizvajalec navaja, da vzdržijo preizkus natezne obremenitve 2 × 109 N/m2 ali več; Preizkus: sprotno ali ločeno testiranje, ki dinamično uporablja predpisano natezno obremenitev na vlaknu dolžine 0,5 do 3 m pri hitrosti 2 do 5 m/s, medtem ko vlakno teče med vitli premera približno 150 mm. Temperatura okolja je 293 K (20 °C) in relativna vlažnost 40 %. Za izvedbo testa je mogoče uporabiti enakovredne nacionalne standarde.

2. Opomba: NAPOTILO 1: NAPOTILO 2:

optični kabli in pribor, izdelani za podvodno uporabo. Točka 5A001.c.2 ne ureja standardnih civilnih telekomunikacijskih kablov in pribora. Glede centralnih podvodnih kablov in priključkov zanje glej 8A002.a.3. Glede optičnih prežem ladijskih trupov ali priključkov glej točko 8A002.c.

d.

Elektronsko vodljivi fazni antenski nizi, ki delujejo nad 31,8 GHz. Opomba: Točka 5A001.d ne ureja elektronsko vodljivih faznih antenskih nizov za pristajalne sisteme z instrumenti, ki ustrezajo standardom ICAO glede mikrovalovnih pristajalnih sistemov (MLS).

e.

Radijska oprema za iskanje smeri, ki deluje pri frekvencah nad 30 MHz in ki ima vse naslednje značilnosti, in posebej zanjo izdelane komponente:

1. trenutno pasovno širino 10 MHz ali več; in

2. sposobnost poiskati smer povezave (Line of Bearing – LOB) za nesodelujoče radijske oddajnike z dolžino signala mak kot 1 ms.

f.

Oprema za motenje, posebej izdelana ali prirejena za namerno in selektivno motenje, odbijanje, prepovedovanje, slabšanje ali odvračanje mobilnih telekomunikacijskih storitev, ki ima katero koli od naslednjih značilnosti in posebej za ta namen izdelane sestavne dele: NAPOTILO: Za opremo za motenje sistema za globalno satelitsko navigacijo (GNSS) glej nadzor vojaškega blaga.

1. Simulacijo funkcij opreme radijskega dostopovnega omrežja (Radio Access Network - RAN); ali

2. zaznavanje in izkoriščanje posebnih značilnosti uporabljenega protokola mobilnih telekomunikacij (npr. GSM).

5A1Sistemi, oprema in komponente Tehnična opomba: a.

opreme, izdelane ali prirejene za zrakoplove s posadko ali satelite;

b.

opreme, nameščene na tleh, izdelane ali prirejene za kopensko ali pomorsko uporabo;

c.

opreme, izdelane za namene komercialnih, civilnih ali življenjsko-varnostnih (npr. integriteta podatkov, varnost letenja) storitev GNSS.

5B1Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo

5B001a. Oprema in posebej zanjo izdelane komponente in pribor, posebej izdelani za razvoj, proizvodnjo ali uporabo opreme, funkcij ali lastnosti, navedenih v točkah 5A001, 5B001, 5D001 ali 5E001. Opomba: Točka 5B001.a ne ureja optične opreme za karakterizacijo.

b.

Oprema in posebej zanjo izdelane komponente ali pribor, izdelani posebej za razvoj kateregakoli izmed naslednjih telekomunikacijskih oddajnih sistemov ali preklopnih sistemov:

1. Tehnična opomba:

oprema, ki uporablja digitalne tehnike, izdelane za delovanje s skupno hitrostjo digitalnega prenosa več kot 15 Gbitov/s; Za preklopno opremo se skupna hitrost digitalnega prenosa meri na najhitrejših vratih ali liniji.

2. oprema, ki uporablja laser in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

2. a.

valovno dolžino oddaje več kot 1750 nm;

b.

možnost optičnega ojačanja;

c.

uporablja tehnike koherentnega optičnega prenosa ali koherentnega optičnega prepoznavanja (imenovane tudi optične heterodinske ali homodinske tehnike); ali

d.

uporablja analogne tehnike in ima pasovno širino več kot 2,5 GHz; Opomba: Točka 5B001.b.2.d ne ureja nadzorne opreme, izdelane posebej za razvoj komercialnih televizijskih sistemov.

3. oprema z optičnim preklopom;

4. radijska oprema, ki uporablja tehnike kvadraturne amplitudne modulacije (QAM) nad ravnjo 256; ali

5. oprema, ki uporablja signalizacijo po skupnem kanalu in ki deluje v nepovezanem načinu.

5C1Materiali Jih ni

5D1Programska oprema

5D101Programska oprema, posebej izdelana ali prirejena za uporabo opreme iz točke 5A101.

5D001a. Programska oprema, izdelana ali prirejena posebej za razvoj, proizvodnjo ali uporabo opreme, funkcij ali značilnosti iz točk 5A001 ali 5B001.

b.

Programska oprema, posebej izdelana ali prirejena za podporo tehnologiji iz točke 5E001.

c.

Posebna programska oprema izdelana ali prirejena posebej tako, da ima značilnosti, funkcije ali lastnosti opreme iz točk 5A001 ali 5B001;

d.

Programska oprema, izdelana ali prirejena posebej za razvoj katere koli izmed naslednjih vrst opreme za telekomunikacijske prenose ali preklopne opreme:

1. Tehnična opomba:

oprema, ki uporablja digitalne tehnike, izdelane za delovanje s skupno hitrostjo digitalnega prenosa več kot 15 Gbitov/s; Za preklopno opremo se skupna hitrost digitalnega prenosa meri na najhitrejših vratih ali liniji.

2. oprema, ki uporablja laser in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

2. a.

valovno dolžino oddaje več kot 1750 nm; ali

b.

uporablja analogne tehnike in ima pasovno širino več kot 2,5 GHz; Opomba: Točka 5D001.d.2.b ne ureja programske opreme, izdelane ali prirejene posebej za razvoj komercialnih televizijskih sistemov.

3. oprema z optičnim preklopom; ali

4. radijska oprema, ki uporablja tehnike kvadraturne amplitudne modulacije (QAM) nad ravnjo 256.

5E1Tehnologija

5E101Tehnologija, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za razvoj, proizvodnjo ali uporabo opreme iz točke 5A101.

5E001a. Tehnologija, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za razvoj, proizvodnjo ali uporabo (razen delovanja) opreme, funkcij ali značilnosti ali programska oprema iz točk 5A001, 5B001 ali 5D001.

b.

Posebne tehnologije:

1. potrebnatehnologija za razvoj ali proizvodnjo telekomunikacijske opreme, izdelane posebej za uporabo v satelitih;

2. tehnologija za razvoj ali uporabolaserskih komunikacijskih tehnik z zmožnostjo avtomatske izsleditve in sledenja signalov ter vzdrževanja komunikacij skozi zunajatmosferski ali podpovršinski (vodni) medij;

3. tehnologija za razvoj digitalnih prenosnih radijskih sprejemnih naprav osnovne postaje, kateri se lahko s spremembo programske opreme spremeni sposobnost sprejemanja, ki omogoča večpasovno, večkanalno, multimodalno, multiprotokolno delovanje ali delovanje z algoritmom večkratnega kodiranja;

4. tehnologija za razvoj tehnik razširjenega spektra, vključno s tehnikami frekvenčnih skokov.

c.

Tehnologija, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za razvoj ali proizvodnjo katere koli izmed naslednjih vrst opreme za telekomunikacijske prenose ali preklopne opreme, funkcije ali lastnosti:

1. Tehnična opomba:

oprema, ki uporablja digitalne tehnike, izdelane za delovanje s skupno hitrostjo digitalnega prenosa več kot 15 Gbitov/s; Za preklopno opremo se skupna hitrost digitalnega prenosa meri na najhitrejših vratih ali liniji.

2. oprema, ki uporablja laser in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

2. a.

valovno dolžino oddaje več kot 1750 nm;

b.

izvajanje optičnega ojačanja z uporabo s prazeodimom ojačenih fluoridnih optičnih ojačevalnikov (PDFFA);

c.

uporablja tehnike koherentnega optičnega prenosa ali koherentnega optičnega prepoznavanja (imenovane tudi optične heterodinske ali homodinske tehnike);

d.

uporablja tehnike multipleksne delitve valovnih dolžin z več kot 8 optičnimi nosilci v posameznem optičnem oknu; ali

e.

uporablja analogne tehnike in ima pasovno širino več kot 2,5 GHz; Opomba: Točka 5E001.c.2.e ne ureja tehnologije za razvoj ali proizvodnje komercialnih televizijskih sistemov.

3. oprema z optičnim preklopom;

4. radijska oprema s katero koli izmed naslednjih značilnosti:

4. a.

tehnike kvadraturne amplitudne modulacije (QAM) nad ravnjo 256; ali

b.

deluje pri vhodnih ali izhodnih frekvencah nad 31,8 GHz; ali Opomba: Točka 5E001.c.4.b ne ureja tehnologije za razvoj ali proizvodnjo opreme, izdelane ali prirejene za delovanje v katerem koli frekvenčnem pasu, ki je dodeljen po ITU za storitve radijske komunikacije, ne pa za radijsko določanje.

5. oprema, ki uporablja signalizacijo po skupnem kanalu in ki deluje v nepovezanem načinu.

DEL 2 Opomba 3: Tehnična opomba: INFORMACIJSKA VARNOST Opomba o kriptografiji

Opomba 1: Nadzorni status opreme za informacijsko varnost, programske opreme, sistemov, elektronskih sklopov za določene aplikacije, modulov, integriranih vezij, komponent ali funkcij je določen v Skupini 5, del 2, tudi če gre za komponente ali elektronske sklope druge opreme. Opomba 2: Skupina 5 - del 2, ne ureja proizvodov, kadar spremljajo uporabnika za njegovo osebno uporabo. Točki 5A002 in 5D002 ne urejata proizvodov, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje: V Skupini 5 - del 2, parnostni biti niso vključeni v dolžino ključa.

Opomba 3: INFORMACIJSKA VARNOST Opomba o kriptografiji

a.

so splošno dostopni javnosti prek prodaje brez omejitev na mestih za grosistično prodajo ali maloprodajo na naslednje načine:

1. prosta prodaja;

2. prodaja po pošti;

3. elektronska prodaja; ali

4. telefonska prodaja;

b.

uporabnik ne more zlahka spremeniti njihove kriptografske funkcije;

c.

je namenjena za vgradnjo brez nadaljnje pomoči dobavitelja; in

d.

po potrebi so posamezni deli proizvoda dostopni in se na zahtevo dobavijo pristojnim organom države članice, v kateri je izvoznik registriran, zaradi ugotavljanja, ali izpolnjujejo pogoje, opisane v odstavkih od a. do c. zgoraj.

Opomba 3: Tehnična opomba: INFORMACIJSKA VARNOST Opomba o kriptografiji

5A2Sistemi, oprema in komponente 5A002a.

Sistemi, oprema, elektronski sklopi za določene aplikacije, moduli in integrirana vezja za informacijsko varnost ter druge posebej zanje izdelane komponente: NAPOTILO: Glede nadzora opreme za sprejem v sistemih za globalno satelitsko navigacijo, ki vsebuje ali uporablja dešifriranje (tj. GPS ali GLONASS), glej točko 7A005. Opomba: Točka 5A002 ne ureja:

1. Tehnične opombe:

izdelani ali prirejeni za uporabo kriptografije, ki uporablja digitalne tehnike za izvajanje katere koli kriptografske funkcije, razen prepoznavanja in digitalnega podpisa, in ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti: Opomba: 5A002.a.1. Točka 5A002.a.1 vključuje opremo, izdelano ali prirejeno za uporabo kriptografije, ki uporablja analogne principe, če je uporabljena skupaj z digitalno tehniko.

1. Funkcije prepoznavanja in digitalnega podpisa vključujejo funkcijo upravljanja njihovega ključa.

2. Prepoznavanje vključuje vse vidike kontrole pristopa, kadar ne obstaja enkripcija datotek ali besedila, razen tistih, ki se navezujejo na varovanje gesel, osebnih identifikacijskih številk (PIN) ali podobnih podatkov za preprečevanje nepooblaščenega pristopa.

3. Kriptografija ne vključuje nespremenljivega stiskanja podatkov ali tehnik kodiranja.

a.

simetrični algoritem z dolžino ključa več kot 56 bitov; ali

b.

asimetrični algoritem, pri katerem varnost algoritma temelji na:

1. faktorizaciji celih števil nad 512 bitov (npr. RSA);

2. izračunu skritih logaritmov v multiplikativni skupini končnega polja, večjega od 512 bitov (npr. Diffie-Hellman nad Z/pZ); ali

3. skritih logaritmih v skupini, razen tistih iz točke 5A002.a.1.b.2 nad 112 bitov (npr. Diffie-Hellman nad eliptično krivuljo);

2. izdelani ali prirejeni za izvajanje kriptoanalitičnih funkcij;

3. se ne uporablja;

4. posebej izdelani ali prirejeni za zmanjševanje nevarnih emanacij signalov, ki nosijo podatke v meri, večji od potrebne za zdravstvene in varnostne standarde ter standarde elektromagnetne interference;

5. izdelani ali prirejeni za uporabo kriptografskih tehnik za izdelavo kode za razširjanje razprostrtih sistemov, razen tistih, ki so opredeljeni v 5A002.a.6. vključno s skočno kodo za sisteme frekvenčnih skokov;

6. izdelani ali prirejeni za uporabo kriptografskih tehnik za izdelavo kod za kanaliziranje, kod za premešavo ali identifikacijskih kod za omrežja, za sisteme, ki uporabljajo ultra širokopasovne tehnike modulacije in imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

6. a.

pasovno širino večjo od 500 MHz; ali

b.

delno pasovno širino 20 % ali več;

7. se ne uporablja;

8. komunikacijski kabelski sistemi, izdelani ali prirejeni za uporabo mehanskih, električnih ali elektronskih sredstev za odkrivanje tajnih vdorov.

9. Tehnična opomba:

Izdelani ali prirejeni za uporabo kvantne kriptografije. Kvantna kriptografija je poznana tudi kot distribucija kvantnih ključev (quantum key distribution – QKD)

a.

Personaliziranih pametnih kartic: NAPOTILO: Če ima personalizirana pametna kartica več funkcij, se nadzorni status vsake funkcije ugotavlja posebej;

1. katerih kriptografska zmožnost je omejena na uporabo v opremi ali sistemih, ki so izključeni iz nadzora po točkah od b. do f. te opombe; ali

2. programov za splošno javno uporabo, kjer kriptografska zmožnost ni dostopna uporabnikom, je pa posebej izdelana in omejena, tako da omogoča varovanje osebnih podatkov, ki jih vsebuje.

b.

opreme za sprejem radijskih oddaj, naročniške televizije ali podobnih oddaj za omejeni krog gledalcev, brez digitalne enkripcije, razen tiste, ki se uporablja izključno za pošiljanje računov ali podatkov v zvezi s programi nazaj ponudniku oddaj;

c.

opreme, pri kateri kriptografske zmožnosti uporabniku niso dostopne in ki je posebej izdelana in omejena na katerega koli od naslednjih primerov:

1. uničenje proti kopiranju zaščitene programske opreme;

2. dostop do:

2. a.

proti kopiranju zaščitenih vsebin na nosilcih, ki omogočajo samo branje; ali

b.

podatkov, shranjenih v kodirani obliki na nosilcu (npr. v zvezi z varstvom pravic intelektualne lastnine), če je nosilec v javni prodaji v enakih izvodih;

3. enkratno kopiranje avtorsko zaščitenih avdio in video podatkov; ali

4. enkripcija in/ali dešifriranje za varstvo knjižnic, atributov oblik in sorodnih podatkov za projektiranje polprevodniških naprav ali integriranih vezij

d. Tehnična opomba:

kriptografske opreme, ki je posebej izdelana in omejena za bančno rabo ali za denarne transakcije; Denarne transakcije iz opombe d v točki 5A002 vključujejo zbiranje in poravnavanje voznin ali kreditnih funkcij.

e.

prenosnih ali mobilnih radiotelefonov za civilno rabo (npr. za uporabo v komercialnih celičnih sistemih radijske komunikacije), ki ne zmorejo enkripcije med koncema;

f.

opreme za brezvrvične telefone, ki ne zmorejo enkripcije med koncema, če je po specifikaciji proizvajalca največji domet neojačane brezvrvične operacije (tj. posameznega skoka med terminalom in domačo bazno postajo) manjši od 400 metrov.

5B2Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo

5B002a. Oprema, izdelana posebej za:

5B002a.

1. razvoj opreme ali funkcij iz točk 5A002, 5B002, 5D002 ali 5E002, vključno z opremo za merjenje ali testiranje;

2. proizvodnjo opreme ali funkcij iz točk 5A002, 5B002, 5D002 ali 5E002, vključno z opremo za merjenje, testiranje, popravilo ali proizvodnjo;

b.

merilna oprema, izdelana posebej za merjenje in vrednotenje funkcij varnosti podatkov iz točke 5A002 ali 5D002.

5C2Materiali Jih ni.

5D2Programska oprema

Opomba: Točka 5D002 ne ureja:

5D002a. Programska oprema, izdelana ali prirejena posebej za razvoj, proizvodnjo ali uporabo opreme ali programske opreme iz točk 5A002, 5B002 ali 5D002.

b.

Programska oprema, posebej izdelana ali prirejena za podporo tehnologiji iz točke 5E002.

c.

Posebna programska oprema:

1. programska oprema z lastnostmi ali ki izvaja ali simulira funkcije opreme iz točke 5A002 ali 5B002;

2. programska oprema za preverjanje programske opreme iz točke 5D002.c.1.

a.

programske opreme, potrebne za uporabo opreme, izključene iz nadzora na podlagi opomb k točki 5A002;

b.

programske opreme, ki omogoča katero koli od funkcij opreme, izključeno iz nadzora na podlagi opombe k točki 5A002.

5E2Tehnologija

5E002Tehnologija, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za razvoj, proizvodnjo ali uporabo opreme ali programske opreme iz točk 5A002, 5B002 ali 5D002.

SKUPINA 6 SENZORJI IN LASERJI

6ASistemi, oprema in komponente a.
1. a.

globinskih sond, ki delujejo navpično pod aparatom, razen izvajanja skenirnih funkcij, ki presegajo ± 20 °, in katerih delovanje je omejeno na merjenje globine vode, oddaljenosti potopljenih ali zakopanih predmetov ali na iskanje ribjih jat;

b.

zvočnih signalov:

1. zvočnih signalov za nujne primere;

2. brenčačev, izdelanih posebej za določanje položaja ali vračanje v podvodni položaj.

a.

1. izdelani za meritve pod kotom več kot 20 ° od navpičnega položaja;

1011 more provisions are not shown here; each has its own address.

Versions

  1. 2006-02-27