Address https://gelex.eu/eli/EU/act/2008/551@2007-12-11/sl

Contents

1. Preamble

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 88(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim strankam, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenimi členi, in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega: POSTOPEK

(1) Z elektronskim obvestilom z dne 29. novembra 2006, ki ga je Komisija evidentirala 30. novembra 2006 pod referenčno številko A/39718, so slovaški organi v skladu s členom 88(3) Pogodbe ES obvestili Komisijo o svoji nameri, da dodelijo regionalno investicijsko pomoč ad hoc v korist družbe Glunz&Jensen s.r.o.

(2) Zahtevek za informacije je bil poslan 26. januarja 2007 (D/50360). Slovaški organi so odgovorili z dopisom z dne 20. februarja 2007 (A/31585).

(3) Z dopisom z dne 24. aprila 2007 (v nadaljevanju odločitev o sprožitvi postopka) je Komisija obvestila Slovaško, da se je v zvezi z ukrepom odločila sprožiti postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES.

(4) Odločitev Komisije, da sproži postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije. Komisija je pozvala zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe.

(5) Komisija od zainteresiranih strank in Slovaške ni prejela nobenih pripomb.

PODROBEN OPIS UKREPA Cilj ukrepa

(6) Cilj ukrepa pomoči je spodbujati regionalni razvoj v Prešovskem okraju (vzhodna Slovaška), ki je bil območje, upravičeno do pomoči po členu 87(3)(a) Pogodbe ES v skladu s slovaško karto regionalne pomoči, veljavno na dan priglasitve, z zgornjo mejo regionalne pomoči, ki je znašala 50 % neto ekvivalenta dotacije (NED).

(7) Predlagani projekt pomeni ukrep pomoči ad hoc, ki so ga priglasili slovaški organi. Zadevna pomoč se ne dodeljuje v skladu s shemo, ki bi že obstajala (tj. njena pravna podlaga ni navedena v pristopni pogodbi kot obstoječa shema pomoči, ni bila predmet tako imenovanega začasnega mehanizma, Komisija pa od pristopa Slovaške k EU ni odobrila sheme pomoči na podlagi teh pravnih določb).

Oblika in narava pomoči

(8) Priglašena pomoč naj bi bila dodeljena v obliki davčne oprostitve, uporabljene na letni podlagi v obdobju 2007–2010, ki bi znašala do 100 % davčne obveznosti prejemnika pomoči, tj. družbe Glunz&Jensen s.r.o. Skupni znesek davčne oprostitve je omejen na 42 milijonov SKK v zdajšnji vrednosti (približno 1,15 milijona EUR). Pomoči ni mogoče združevati s pomočjo, prejeto iz drugih virov za isti investicijski projekt.

Pravna podlaga pomoči ad hoc

(9) Pravna podlaga za pomoč ad hoc zajema Zakon o državni pomoči št. 231/1999, kot je bil spremenjen; Zakon o davku od dohodkov št. 595/2003, kot je bil spremenjen, in Zakon o davku od dohodkov št. 366/1999, kot je bil spremenjen 31. decembra 2003, predvsem oddelek 52(3) Zakona o davku od dohodkov št. 595/2003, kot je bil spremenjen, pod pogoji, določenimi v oddelku 35a Zakona o davku od dohodkov št. 366/1999 kakor je veljal na dan 31. decembra 2003.

Upravičenci

(10) Upravičenec do pomoči Glunz&Jensen s.r.o. je veliko podjetje, tj. ni malo ali srednje veliko podjetje v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 70/2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja. Glunz&Jensen s.r.o. je slovaško hčerinsko podjetje družbe Glunz&Jensen A/S (v nadaljevanju Glunz&Jensen), ki ima sedež v Ringstedu (Danska), v času priglasitve pa tudi hčerinski družbi v Virginiji (ZDA) in Thetfordu (Združeno kraljestvo).

(11) Glunz&Jensen je vodilni svetovni proizvajalec in distributer opreme za obdelavo grafik pred tiskanjem za ofsetne tiskarske plošče in opreme za linijo obdelave plošč (plateline), katerega tržni delež v Evropi znaša približno […] %.

Investicijski projekt

(12) Leta 2004 je družba Glunz&Jensen s.r.o. začela delo na začetni investiciji na Slovaškem v investicijskem obsegu 213 milijonov SKK (približno 5,8 milijona EUR). Investicijski projekt se izvaja v obdobju 2004–2009, po podatkih slovaških organov pa poteka v dveh fazah: 2004–2006 in 2007–2009.

(13) Cilj projekta je premestiti proizvodne dejavnosti, ki so obstajale leta 2004, iz Združenega kraljestva in Danske v Prešov. Zaradi projekta premestitve je bil ob koncu leta 2006 zaprt obrat v Thetfordu.

(14) Obrat v Prešovu naj bi se razvil v glavni proizvodni center družbe. Kot so navedli slovaški organi, se dejansko vsi stroji, ki naj bi jih namestili v obratu na Slovaškem, premeščajo neposredno iz Danske in Združenega kraljestva. Zato upravičeni stroški projekta vključujejo le stavbe in nekaj manj pomembne dodatne opreme.

(15) Prvi korak investicijske faze 2004–2006 je vključeval nakup proizvodne dvorane in nepozidanega območja za prihodnjo širitev. Poznejši drugi korak je vključeval obnovo zmogljivosti in nakup opreme (ki ni neposredno povezana s proizvodnjo). Skupni znesek prve faze investicije je znašal 128 milijonov SKK (približno 3,5 milijona EUR). Kot je navedeno v izjavah, priloženih priglasitvi, družba Glunz&Jensen s.r.o. ni prejela nobene državne pomoči za ta del projekta, prav tako pa tudi nima v obravnavi nobenega zahtevka.

(16) Druga faza investicije, ki naj bi se izvedla v obdobju 2007–2009, je projekt, ki so ga slovaški organi priglasili 29. novembra 2006. Ta del zajema nadaljevanje začetnega projekta z gradnjo nadaljnjih stavb in nakupom nadaljnje opreme (informacijske tehnologije, tovornjakov in pisarniške opreme) v skupnem znesku 84 milijonov SKK v zdajšnji vrednosti (približno 2,3 milijona EUR).

(17) Proizvodna enota na Slovaškem je začela delovati aprila 2005. Od takrat se je proizvodnja v tovarni izrazito povečala, precej pa se je povečala tudi produktivnost.

RAZLOGI ZA SPROŽITEV POSTOPKA

(18) Komisija je v svoji odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave v obravnavani zadevi navedla, da je bila v dvomih glede združljivosti pomoči s skupnim trgom na podlagi člena 87(3)(a) Pogodbe ES in Smernic o državni regionalni pomoči (v nadaljevanju RAG 1998) zaradi naslednjih razlogov.

Prvič, zdelo se je, da obe fazi investicije spadata v isti investicijski projekt, saj sta del celovitega načrta za postopno premestitev proizvodnih linij iz Danske in Združenega kraljestva. V predloženi priglasitvi so tudi sami slovaški organi obe fazi navajali kot en sam investicijski projekt: Investicijski projekt, ki ga je predložila družba Glunz&Jensen, se izvaja v obdobju 2004–2009 v dveh fazah: 2004–2006, 2007–2009. Nadalje je na strani 6 Zahtevka za dodelitev državne pomoči v obliki davčne olajšave, ki jo je upravičenec predložil slovaškim organom in je bila priložena priglasitvi, družba Glunz&Jensen s.r.o. navedla, da traja investicijsko obdobje od leta 2004 do 2008 in da skupni investicijski stroški znašajo več kot 200 milijonov SKK, kar je znesek, ki ustreza skupni investiciji družbe Glunz&Jensen s.r.o. na Slovaškem. Glede na zgoraj navedeno je bilo videti, da je priglašeni projekt zadeval drugo fazo istega obsežnega investicijskega projekta, ki se je začel že leta 2004. Ker upravičenec sam v zahtevku za dodelitev pomoči ni razlikoval med dvema fazama investicije, Komisija ni mogla izključiti možnosti, da je bilo investicijsko obdobje umetno razdeljeno na dve fazi, da bi upravičenec lahko zaprosil za pomoč v letu 2006.

Drugič, v skladu z informacijami, ki so jih predložili slovaški organi, zahtevek za pomoč, podpisan 29. junija 2006, ni bil predložen do novembra 2006, to je po začetku prve faze investicije leta 2004. Posledično je Komisija dvomila o upoštevanju pogoja v zvezi s spodbujevalnim učinkom pomoči iz točke 4.2. RAG 1998. Komisija je poudarila, da je po splošnem načelu mogoče odobriti državno pomoč, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco in vpliva na trgovino med državami članicami, le če pozitiven prispevek te pomoči k cilju Skupnosti (tukaj: regionalnemu razvoju) več kot odtehta te negativne vplive. Komisija je menila, da pomoč, za katero se je zaprosilo ob koncu leta 2006, ne bi mogla za nazaj sprožiti investicijske odločitve, ki je pripeljala do začetka dela leta 2004 in proizvodnih dejavnosti aprila 2005.

Tretjič, mnenje, da razpoložljivost pomoči ni bila odločilen dejavnik za upravičenčevo odločitev o začetku dela na premestitvi, je bilo potrjeno z upravičenčevo lastno izjavo v njegovem zahtevku za pomoč, v katerem je razložil razloge za premestitev dejavnosti na Slovaško: Upravni odbor (družbe Glunz&Jensen) se je med letom 2003 odločil, da bo raziskal možnost ustanovitve proizvodne enote v državi z nižjimi stroški. Cilj je bil znižati proizvodne stroške, razviti mrežo poddobaviteljev v srednji in vzhodni Evropi … Družba Glunz&Jensen je opravila primerjalno analizo enajstih srednje- in vzhodnoevropskih držav, da bi se odločila za optimalno lokacijo hčerinske družbe … Med temi enajstimi državami so bile proučene Češka, Slovaška in Bolgarija. Slovaška je bila izbrana kot najprimernejša lokacija glede na poslovno dejavnost družbe Glunz&Jensen in kombinacijo dejavnikov na ocenjenih trgih.

Četrtič, slovaški organi so razložili, zakaj upravičenec ni zaprosil za pomoč za prvo fazo investicijskega projekta. Po njihovi razlagi je družba predvidevala, da pred pristopom Slovaške k EU ni bilo treba zaprositi za dovoljenje za državno pomoč v obliki davčne olajšave. Po njihovem razumevanju je bilo treba zahtevek za pomoč vložiti le v davčni napovedi za leto, v katerem je družba prvič imela davčno obveznost. Po navedbah slovaških organov to pomeni, da je družba Glunz&Jensen s.r.o. nameravala zaprositi za državno pomoč od samega začetka izvajanja investicijskega projekta leta 2004. Po mnenju Komisije ni mogoče upoštevati dejstva, da upravičenec ni poznal pravega postopka, ki bi mu bilo treba slediti. Poudariti je treba, da se pomoč iz oddelka 35a slovaškega Zakona o davku od dohodkov št. 366/1999, kakor je bil spremenjen, pred pristopom Slovaške ni dodeljevala avtomatično, prav tako pa se ne dodeljuje avtomatično zdaj, saj ni nobene obstoječe sheme pomoči, ki bi se nanašala na zgoraj navedeni oddelek. Posledično je za to pomoč veljalo in še vedno velja, da jo je treba priglasiti Komisiji posamično kot pomoč ad hoc, kar dokazuje približno 40 priglasitev ad hoc, ki jih je predložila Slovaška ob uporabi te pravne podlage po tako imenovanem začasnem postopku.

Tudi če bi pomoč imela spodbujevalni učinek, bi sprožila precejšnje dvome. Pravzaprav je v RAG 1998 (točka 2) izraženo negativno mnenje glede pomoči ad hoc, razen če je mogoče dokazati, da regionalni prispevek ukrepa odtehta izkrivljanje konkurence in vplive na trgovino. V zvezi s tem je Komisija ugotovila naslednje:

Čeprav ukrep zagotavlja precejšen prispevek k regionalnemu razvoju (155 neposrednih delovnih mest, približno 30 posrednih delovnih mest), se zdijo njegovi negativni učinki prav tako precejšnji.

Upoštevni proizvodni trg upravičenca je trg opreme za obdelavo grafik pred tiskanjem, predvsem procesorjev za obdelavo od računalnika do plošče (CtP). Komisija je ugotovila, da bi se pomoč dodelila družbi, katere tržni delež na evropskem trgu znaša približno […] %. Najbližji tekmeci družbe Glunz&Jensen v Evropi skupaj s pripadajočimi tržnimi deleži so: Height Design […] %, Agfa (Lastra) Belgija […] %, E-graf Italija […] %, Haase Nemčija […] % in Ovit Italija […] %. Glede na tržni položaj upravičenca je Komisija menila, da bi načrtovani ukrep lahko močno vplival na konkurenco na zelo specifičnem upoštevnem trgu, na katerem je dejaven upravičenec.

Poleg tega projekt zadeva premestitev proizvodne dejavnosti in strojev iz Danske in Združenega kraljestva. Ker je šlo samo za proizvodno zmogljivost, je bil obrat v Thetfordu v Združenem kraljestvu zaprt ob koncu leta 2006, po preselitvi proizvodnje na Slovaško. Po informacijah s spletne strani družbe je v Thetfordu izgubilo delo 77 zaposlenih. Danska družba se bo v prihodnosti osredotočila na prodajo, storitve za stranke, raziskave in razvoj ter delovanje pilotnega obrata. Zato premestitev precej vpliva na trgovino med državami članicami.

PRIPOMBE SLOVAŠKE IN ZAINTERESIRANIH STRANK

(19) Od slovaških organov in tretjih strank ni bilo prejetih nobenih pripomb v zvezi z dvomi, ki so nastali ob sprožitvi uradne preiskave.

OCENA UKREPA Zakonitost ukrepa

(20) S priglasitvijo ukrepa pomoči s klavzulo o mirovanju, dokler ga ne odobri Komisija, so slovaški organi izpolnili postopkovne zahteve člena 88(3) Pogodbe ES.

Značaj državne pomoči pri ukrepu

(21) Komisija meni, da ukrep pomeni državno pomoč po členu 87(1) Pogodbe ES zaradi naslednjih razlogov, ki so že bili navedeni v odločitvi o sprožitvi postopka.

Uporaba državnih virov

(22) Vključeni so državni viri, saj je načrtovana oprostitev plačila davka od dobička pravnih oseb.

Gospodarska prednost

(23) Ukrep bi upravičenca do pomoči razbremenil stroškov, ki bi jih sicer imel v normalnih tržnih pogojih. Zato bi pomenil prednost družbe Glunz&Jensen s.r.o. pred drugimi družbami.

Selektivnost

(24) Ukrep je selektiven, saj se nanaša na eno samo podjetje.

Izkrivljanje konkurence in trgovine

(25) Ukrep vpliva na trgovino med državami članicami, ker (i) je upravičenec dejaven v panogi, kjer obstaja močna trgovina znotraj Skupnosti, in ker (ii) premestitev dejavnosti iz Danske in Združenega kraljestva močno vpliva na trgovinske tokove v panogi.

Združljivost

(26) Če ukrep pomeni državno pomoč po členu 87(1) Pogodbe ES, je treba njegovo združljivost oceniti glede na izjeme iz člena 87(2) in (3) Pogodbe ES. Izjeme iz člena 87(2) Pogodbe ES, ki zadevajo pomoč socialnega značaja, dodeljeno posameznim potrošnikom, pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki, in pomoč, dodeljeno nekaterim območjem Zvezne republike Nemčije, v tem primeru ne veljajo. Ukrepa ni mogoče obravnavati kot pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali ukrepa za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu Slovaške, kot je opredeljeno v členu 87(3)(b) Pogodbe ES. Ukrep tudi ne izpolnjuje pogojev za izvzetje, dopuščeno v členu 87(3)(c) Pogodbe ES, ki določa odobritev pomoči za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar taka pomoč ne vpliva škodljivo na trgovinske pogoje v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Prav tako ukrep ni namenjen spodbujanju kulture in ohranjanju kulturne dediščine, kot je določeno v členu 87(3)(d) Pogodbe ES.

(27) Člen 87(3)(a) Pogodbe ES predvideva odobritev pomoči za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika. Prešovski okraj (vzhodna Slovaška) je regija, ki izpolnjuje pogoje v skladu s tem odstopanjem.

(28) V svoji odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave je Komisija razložila razloge, povzete v delu III te odločbe, zaradi katerih je dvomila, da bi ukrep lahko izpolnil pogoje za odstopanje po členu 87(3)(a) Pogodbe ES. Ker Slovaška in tretje stranke niso predložile nobenih pripomb, lahko Komisija ugotovi le, da so ti dvomi potrjeni.

SKLEPNA UGOTOVITEV

(29) Komisija ugotavlja, da ukrep, ki ga je priglasila Slovaška, kot je podrobneje razložen v odstavkih 6 do 9 zgoraj, ni združljiv s skupnim trgom po nobenem od odstopanj, opredeljenih v Pogodbi ES, in ga je treba prepovedati. Po trditvah slovaških organov pomoč ni bila dodeljena, zato je ni treba povrniti –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1 Priglašena davčna oprostitev pomeni državno pomoč po členu 87(1) Pogodbe ES. Državna pomoč, ki jo Slovaška namerava dodeliti družbi Glunz&Jensen s.r.o. v znesku 42 milijonov SKK (1,15 milijona EUR), je nezdružljiva s skupnim trgom. Zato se pomoč ne sme dodeliti.

Člen 2 Slovaška v dveh mesecih po obvestilu o tej odločbi obvesti Komisijo o sprejetih ukrepih za izpolnitev te odločbe.

Člen 3 Ta odločba je naslovljena na Slovaško.

V Bruslju, 11. decembra 2007 Za Komisijo Neelie Kroes Članica Komisije

Versions

1. 2007-12-11