Address https://gelex.eu/eli/EU/act/2011/89@2011-02-08/sl

Contents

1. Preamble
2. Člen 1
3. 2.
4. Člen 2
5. ANNEX
6. Opis tehničnih in znanstvenih študij o epidemiologiji mrzlice Q in učinkovitosti možnih nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo za domače prežvekovalce, iz člena 1(1)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Odločbe Sveta 2009/470/ES z dne 25. maja 2009 o odhodkih na področju veterine in zlasti člena 23 Odločbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), in zlasti člena 75 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: izvedbena pravila), in zlasti člena 90 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) V skladu s členom 75 finančne uredbe in členom 90(1) izvedbenih pravil mora institucija ali organi, na katere je ta institucija prenesla pooblastila, pred odobritvijo odhodka iz proračuna Evropske unije sprejeti sklep o financiranju, ki določa bistvene sestavine ukrepa, vključno z odhodki.

(2) Mrzlica Q je zelo nalezljiva zoonoza, ki jo povzroča patogen Coxiella burnetii, običajno prisoten v skoraj vseh državah po svetu. Bolezen lahko prenaša veliko domačih in prostoživečih živali, glavni rezervoarji pa so govedo, koze in ovce.

(3) V EU ni usklajenih pravil glede prijavljanja ali nadzora mrzlice Q pri živalih. Ukrepi za nadzor bolezni so običajno sprejeti na ravni države, regije ali celo kmetije.

(4) V skladu z mnenjem Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) z dne 27. aprila 2010 je celoten vpliv mrzlice Q na zdravje ljudi in domačih prežvekovalcev v državah članicah EU omejen. Vendar pa je v nekaterih epidemioloških okoliščinah in za določene skupine z visokim tveganjem vpliv na javno zdravje in s tem na družbo in/ali gospodarstvo lahko znaten.

(5) V letih 2008 in 2009 je bil na Nizozemskem opažen velik porast mrzlice Q pri ljudeh, z več smrtnimi primeri. Epidemiološke preiskave so pokazale povezavo med velikimi kmetijskimi gospodarstvi s kozami molznicami na območju, kjer se je ta določena vrsta proizvodnje mleka hitro razvila v zadnjem desetletju. Vendar pa je EFSA v navedenem mnenju poudarila, da so natančni razlogi za pojav kliničnih težav pri živalih v letu 2005 in za povečanje števila primerov pri ljudeh v letu 2007 še vedno nejasni.

(6) Nizozemsko ministrstvo za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane je 24. marca 2010 v okviru Odločbe 2009/470/ES vložilo prošnjo za sofinanciranje za tehnične in znanstvene študije o dinamiki bolezni in učinkovitosti možnih nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo za domače prežvekovalce, kot je cepljenje koz.

(7) Študije, za katere je Nizozemska zaprosila za sofinanciranje, bodo med drugim obravnavale naslednje teme: (i) karakterizacijo različnih genotipov bakterije Coxiella burnetii, ki obstajajo pri različnih živalskih vrstah na Nizozemskem, ter njihove razlike po virulenci, če te obstajajo; (ii) patogenost bakterije Coxiella burnetii pri brejih in nebrejih kozah; (iii) preživetje bakterije Coxiella burnetii v gnoju; in iv) ustrezne načine razkuževanja.

(8) V skladu s členom 22 Odločbe 2009/470/ES lahko Unija sprejme ali državam članicam ali mednarodnim organizacijam pomaga pri sprejetju tehničnih in znanstvenih ukrepov, potrebnih za razvoj veterinarske zakonodaje EU in za razvoj izobraževanja ali usposabljanja na področju veterine.

(9) Študijam o mrzlici Q na Nizozemskem je treba dodeliti finančni prispevek, saj bi njihovi rezultati lahko pripeljali do novih spoznanj, ki bi lahko prispevali k možnemu prihodnjemu razvoju veterinarske zakonodaje v Uniji, zlasti glede možnega sprejema usklajenih pravil o spremljanju te bolezni in poročanju o njej.

(10) V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike se veterinarski ukrepi financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada. Za finančni nadzor je treba uporabiti člene 9, 36 in 37 navedene uredbe.

(11) Plačilo finančnega prispevka se izvede pod pogojem, da so se načrtovane študije dejansko izvedle in da pristojni organi Komisiji zagotovijo vse potrebne informacije.

(12) Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Unija Nizozemski odobri finančno pomoč za študije o mrzlici Q, kakor je povzeto v Prilogi. Ta sklep predstavlja odločitev o financiranju v smislu člena 75 finančne uredbe.

2. Izpolnjeni morajo biti naslednji pogoji:

2.

(a) rezultati študije morajo biti na razpolago Komisiji in vsem državam članicam ter predstavljeni Stalnemu odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali;

(b) Nizozemska mora najpozneje do 31. marca 2012 Komisiji predložiti končno tehnično in finančno poročilo, kateremu so priložene dokazilne listine, ki dokazujejo nastale stroške ter dosežene rezultate.

Člen 2

1. Najvišji prispevek, odobren s tem sklepom, za stroške zaradi dela iz člena 1(1), v višini 500000 EUR se financira iz proračunske vrstice splošnega proračuna Evropske unije za leto 2011:

proračunska vrstica št. 17 04 02 01: 500000 EUR.

2. Finančna pomoč Unije se plača po predložitvi poročil in dokazilnih listin iz člena 1(2)(b).

Člen 3 Ta sklep je naslovljen na Nizozemsko.

V Bruslju, 8. februarja 2011 Za Komisijo John Dalli Član Komisije

ANNEX

PRILOGA

Opis tehničnih in znanstvenih študij o epidemiologiji mrzlice Q in učinkovitosti možnih nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo za domače prežvekovalce, iz člena 1(1)

Projekt 1 Mrzlica Q pri kozah vključuje kultivacijo bakterije C. burnetii in karakterizacijo bakterije C. burnetii različnih genotipov, ki obstajajo na Nizozemskem. Prav tako vključuje preživetje bakterije C. burnetii v gnoju, različne poti okužbe, razvoj odpornosti, širjenje bakterije C. burnetii pri brejih in nebrejih kozah ter splošne informacije o patogenezah bakterije C. burnetii. Projekt 2 Ocena virulence sevov bakterije C. burnetii pri kozah obravnava vprašanje, če je trenutni nizozemski sev pri kozah bolj virulenten kot drugi sevi bakterije C. burnetii. Projekt 3 Patogeneze mrzlice Q proučuje patogenezo okužb z bakterijo C. burnetii pri kozah; vlogo brejosti pri patogenezi okužb z bakterijo C. burnetii; okrepitev celične in humoralne odpornosti; razlike v virulenci sevov bakterije C. burnetii pri kozah in zaščitno odpornost naravne okužbe. Z znanjem o patogenezi in prenosom znotraj črede je možno bolje razumeti rezultate diagnostičnega testiranja. Projekt 4 Popis sevov mrzlice Q pri govedu, ovcah, psih in mačkah proučuje povezavo med pacienti z mrzlico Q in možnimi živalskimi viri. Cilj je primerjati seve mrzlice Q, najdene pri različnih vrstah živali, s sevi, najdenimi pri ljudeh. To je pomembno za izključitev živali, razen koz molznic, kot vir človeških okužb. Projekt 5 Učinkovitost cepljenja primerja terenske študije, ki so že bile izvedene, zlasti v Franciji, z novimi terenskimi študijami na Nizozemskem, da se oceni učinkovitost cepljenja koz proti mrzlici Q. Projekt 6 Cilj projekta Iskanje ustreznega sredstva za razkuževanje je prepoznati ustrezne izdelke za razkuževanje in oceniti, ali je materiale, kot so les, slama, zemlja in gnoj možno učinkovito razkužiti. Projekt vključuje: (i) opredelitev meril za izdelke za razkuževanje; (ii) inaktivacijo bakterije C. burnetii in sevov bakterije C. burnetii v čistih tekočinah; (iii) inaktivacijo bakterije C. burnetii in sevov bakterije C. burnetii na kompleksnih materialih in v gnoju; ter (iv) inaktivacijo bakterije C. burnetii in sevov bakterije C. burnetii na kompleksnih površinah.

Versions

1. 2011-02-08