Address https://gelex.eu/eli/EU/act/2012/206@2012-03-06/sl

Contents

1. Preamble
2. Člen 1 Vsebina in področje uporabe
3. 2.
4. Člen 2 Opredelitve pojmov
5. Člen 3 Zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov in časovni razpored
6. 2.
7. pt_2
8. pt_3
9. Člen 4 Ocena skladnosti
10. Člen 5 Postopek preverjanja zaradi tržnega nadzora
11. Člen 6 Merila uspešnosti
12. Člen 7 Revizija
13. Člen 8 Začetek veljavnosti in uporaba
14. ANNEX
15. PRILOGA I Zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov
16. 1.
17. 2. (a) Tabela 1 Tabela 2 Zahteve za minimalno energetsko učinkovitost Zahteve za največjo porabo energije v stanju izključenosti in stanju pripravljenosti za eno- in dvokanalne klimatske naprave ter komfortne ventilatorje
18. Tabela 3 Zahteve za najvišjo raven zvočne moči
19. 3.
20. PRILOGA II Meritve in izračuni 1.2.3.4.5.6. Tabela 1 Tabela 2 Tabela 3 Tabela 4 Bini sezone hlajenja in ogrevanja (j = indeks bina, Tj = zunanja temperatura, hj = ure na leto na bin), pri čemer velja: db = temperatura suhega termometra Standardni nazivni pogoji, temperature zraka pri suhem termometru (temperature mokrega termometra so navedene v oklepajih) Referenčni nazivni pogoji, temperature zraka pri suhem termometru (temperature mokrega termometra so navedene v oklepajih) Ure delovanja glede na tip naprave in način delovanja, ki se uporablja za izračun porabe električne energije
21. PRILOGA III Postopek preverjanja zaradi tržnega nadzora 1.2.3.4.5.
22. PRILOGA IV Merila uspešnosti za klimatske naprave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, in zlasti člena 15(1) Direktive,

po posvetovanju s Posvetovalnim forumom za okoljsko primerno zasnovo izdelkov,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Komisija mora v skladu z Direktivo 2009/125/ES določiti zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, ki predstavljajo pomemben obseg prodaje in trgovanja, imajo pomemben vpliv na okolje in pomenijo pomembno možnost za izboljšanje vpliva na okolje brez pretiranih stroškov, in sicer z njihovo boljšo zasnovo.

(2) Točka (a) člena 16(2) Direktive 2009/125/ES določa, da bo Komisija v skladu s postopkom iz člena 19(3) in meril iz člena 15(2) ter po posvetovanju s Posvetovalnim forumom za okoljsko primerno zasnovo, kot je ustrezno, uvedla izvedbene ukrepe, ki zagotavljajo velike možnosti za stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, kot na primer za proizvode v ogrevalnih, prezračevalnih in klimatskih sistemih.

(3) Komisija je izvedla pripravljalno študijo, da bi analizirala tehnične, okoljske in ekonomske vidike klimatskih naprav in komfortnih ventilatorjev, ki se po navadi uporabljajo v gospodinjstvih in malih trgovskih podjetjih. Študija je bila oblikovana skupaj z zainteresiranimi stranmi in interesnimi skupinami iz EU in tretjih držav, rezultati pa so javno dostopni.

(4) Glavna okoljska vidika zadevnih izdelkov, ki sta opredeljena kot pomembna za namene te uredbe, sta poraba energije v času uporabe in raven zvočne moči. V pripravljalni študiji je bilo kot pomemben okoljski vidik opredeljeno tudi mogoče uhajanje hladilnega sredstva v smislu neposrednih emisij toplogrednih plinov, saj to uhajanje povprečno povzroči 10–20 % neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov.

(5) Kot je pokazala pripravljalna študija in kot je bilo potrjeno med presojo vpliva, je premalo informacij o učinkovitosti komfortnih ventilatorjev. Da bi organom za nadzor trga zagotovili pomembne informacije in omogočili učinkovito spremljanje trga za namene prihodnje določitve zahtev glede minimalne energetske učinkovitosti, je treba upoštevati zahteve glede informacij o komfortnih ventilatorjih, ki so namenjene zagotovitvi, da sta na izdelku dobro vidni učinkovitost naprave in uporabljena merilna metoda. Poleg tega se za komfortne ventilatorje določijo zahteve glede stanja pripravljenosti in stanja izključenosti.

(6) Letna poraba električne energije izdelkov iz te uredbe v EU je leta 2005 po ocenah znašala 30 TWh. Če ne bodo sprejeti posebni ukrepi, bo letna poraba električne energije leta 2020 po predvidevanjih znašala 74 TWh. Pripravljalna študija kaže, da je mogoče porabo električne energije izdelkov iz te uredbe bistveno zmanjšati.

(7) Pripravljalna študija kaže, da zahteve v zvezi z drugimi parametri okoljsko primerne zasnove iz dela 1 Priloge I k Direktivi 2009/125/ES niso potrebne, saj sta najpomembnejša okoljska vidika poraba električne energije in raven zvočne moči klimatskih naprav v času uporabe.

(8) Ker so hladilna sredstva obravnavana v Uredbi (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o določenih fluoriranih toplogrednih plinih, v tej uredbi niso določene posebne zahteve glede hladilnih sredstev. Vendar se predlaga uvedba dodatka k zahtevam za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, da bi se trg usmeril k uporabi hladilnih sredstev, ki manj škodljivo vplivajo na okolje. Ta dodatek bo prispeval k nižjim zahtevam za minimalno energetsko učinkovitost za naprave, ki uporabljajo hladilna sredstva z nizkim potencialom globalnega segrevanja (GWP).

(9) Klimatske naprave so lahko del sistemov, nameščenih v stavbah. Nacionalna zakonodaja, ki med drugim temelji na Direktivi 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb, lahko v zvezi s takimi klimatskimi napravami določi nove in strožje zahteve, in sicer z uporabo metod obračunavanja in merjenja učinkovitosti klimatske naprave, določenih v tej uredbi.

(10) Stanje pripravljenosti in stanje izključenosti lahko bistveno prispevata k skupni porabi energije teh naprav. Poraba energije pri teh dveh funkcijah klimatskih naprav, razen pri dvo- in enokanalnih klimatskih napravah, je del zahtev za minimalno energetsko učinkovitost in metode merjenja sezonske učinkovitosti. Zahteve glede stanja pripravljenosti in stanja izključenosti za dvo- in enokanalne klimatske naprave so določene na podlagi zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov iz Uredbe Komisije (ES) št. 1275/2008.

(11) Pričakovan skupni učinek zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, določenih s to uredbo in Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 626/2011 z dne 4. maja 2011 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za energijsko označevanje klimatskih naprav, je do leta 2020 letno privarčevati 11 TWh električne energije v primerjavi s stanjem, če ne bi bili sprejeti nobeni ukrepi.

(12) Energetsko učinkovitost izdelkov, za katere velja ta uredba, je treba povečati z uporabo obstoječih nelastniških stroškovno učinkovitih tehnologij, ki lahko znižajo skupne stroške nabave in uporabe teh izdelkov.

(13) Zahteve za okoljsko primerno zasnovo ne smejo vplivati na uporabnost z vidika končnega uporabnika in tudi ne smejo negativno vplivati na zdravje, varnost ali okolje. Zlasti pa morajo prednosti, ki jih prinaša manjša poraba električne energije v času uporabe, preseči morebitni dodatni vpliv na okolje v fazi proizvodnje.

(14) Zahteve za okoljsko primerno zasnovo je treba uvajati postopoma, tako da bodo imeli proizvajalci na voljo dovolj časa za ponovno zasnovo izdelkov iz te uredbe. Časovni razpored mora biti tak, da se preprečijo negativni vplivi na delovanje opreme na trgu ter se upoštevajo stroškovne posledice za končne uporabnike in proizvajalce, zlasti za mala in srednje velika podjetja, ter da se hkrati zagotovi pravočasno doseganje ciljev te uredbe.

(15) Meritve ustreznih parametrov za izdelke je treba izvajati z zanesljivimi, točnimi in ponovljivimi merilnimi metodami, ki upoštevajo splošno priznane najsodobnejše merilne metode, skupaj s, kadar so na voljo, usklajenimi standardi, ki so jih sprejeli evropski standardizacijski organi, navedeni v Prilogi I k Direktivi 98/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. julija 1998 o spremembi Direktive 98/34/ES o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in predpisov.

(16) V skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES ta uredba določa veljavne postopke ocenjevanja skladnosti.

(17) Za lažje preverjanje skladnosti morajo proizvajalci v tehnični dokumentaciji iz prilog IV in V k Direktivi 2009/125/ES navesti podatke, ki se nanašajo na zahteve iz te uredbe.

(18) Poleg pravno zavezujočih zahtev iz te uredbe je treba določiti okvirna merila uspešnosti za najboljše razpoložljive tehnologije, da se zagotovi splošen in preprost dostop do podatkov o okoljski učinkovitosti izdelkov iz te uredbe v njihovem življenjskem ciklusu.

(19) Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 19(1) Direktive 2009/125/ES –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1 Vsebina in področje uporabe

1. Ta uredba določa zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov za namen dajanja na trg klimatskih naprav, napajanih iz električnega omrežja, z nazivno zmogljivostjo ≤ 12 kW za hlajenje ali ogrevanje, če izdelek nima funkcije hlajenja, in komfortnih ventilatorjev z dovodom energije ventilatorja ≤ 125 W.

2. Ta uredba se ne uporablja za:

2.

(a) naprave, ki uporabljajo neelektrične vire energije;

(b) klimatske naprave, pri katerih kondenzator ali uparjalnik ali nobeden od njiju ne uporablja zraka kot prenosnika toplote.

Člen 2 Opredelitve pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Poleg tega se uporabljajo naslednje opredelitve: Za namene prilog so v Prilogi I določene dodatne opredelitve pojmov.

1. klimatska naprava pomeni napravo, ki je sposobna hladiti ali ogrevati zrak v zaprtih prostorih ali oboje z uporabo cikla s kompresijo pare, ki ga poganja električni kompresor, vključno s klimatskimi napravami, ki omogočajo dodatne funkcije, kot so zmanjševanje vlažnosti zraka, čiščenje zraka, prezračevanje ali dodatno ogrevanje zraka z električno upornostjo, ter napravami, ki lahko uporabljajo vodo (bodisi kondenzacijsko vodo, ki nastane na strani uparjalnika, ali vodo, dodano od zunaj) za izparevanje na strani kondenzatorja, pod pogojem, da lahko naprava deluje le z uporabo zraka, brez uporabe dodatne vode;

2. dvokanalna klimatska naprava pomeni klimatsko napravo, pri kateri se vsesani zrak kondenzatorja (ali uparjalnika) iz zunanjega okolja med hlajenjem ali ogrevanjem dovaja v enoto skozi prvi kanal, v zunanje okolje pa se odvaja skozi drugi kanal, ter ki je v celoti nameščena blizu stene v prostoru, ki ga je treba klimatizirati;

3. enokanalna klimatska naprava pomeni klimatsko napravo, pri kateri se vsesani zrak kondenzatorja (ali uparjalnika) dovaja iz prostora, v kateri je nameščena enota, odvaja pa se iz tega prostora;

4. nazivna zmogljivost (Prated) pomeni hladilno ali grelno zmogljivost cikla s kompresijo pare enote pri standardnih nazivnih pogojih;

5. komfortni ventilator pomeni napravo, ki je bila prvotno namenjena ustvarjanju gibanja zraka okrog dela ali na delu človekovega telesa za osebno udobje hlajenja, vključno s komfortnimi ventilatorji, ki omogočajo dodatne funkcije, npr. osvetlitev;

6. dovod energije ventilatorja (PF) pomeni dovod električne energije komfortnega ventilatorja v vatih, ki deluje pri določeni najvišji stopnji pretoka ventilatorja, izmerjeni z aktivnim oscilacijskim mehanizmom (če/kadar je ustrezno).

Člen 3 Zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov in časovni razpored

1. Zahteve za okoljsko primerno zasnovo klimatskih naprav in komfortnih ventilatorjev so določene v Prilogi I.

2. Vsaka zahteva za okoljsko primerno zasnovo se uporablja v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

Od 1. januarja 2013: eno- in dvokanalne klimatske naprave ustrezajo zahtevam, določenim v točki 2a Priloge I.

Od 1. januarja 2013:

2.

pt_2

(a) klimatske naprave, razen eno- in dvokanalnih klimatskih naprav, ustrezajo zahtevam, določenim v točki 2b ter točkah 3a, 3b in 3c Priloge I;

(b) enojni in dvojni kanali ustrezajo zahtevam, določenim v točkah 3a, 3b in 3d Priloge I;

(c) komfortni ventilatorji ustrezajo zahtevam, določenim v točkah 3a, 3b in 3e Priloge I;

Od 1. januarja 2014:

pt_3

(a) klimatske naprave ustrezajo zahtevam za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, določenim v točki 2c Priloge I;

(b) eno- in dvokanalne klimatske naprave ustrezajo zahtevam, določenim v točki 2d Priloge I.

3. Skladnost z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo se izmeri in izračuna v skladu z zahtevami iz Priloge II.

Člen 4 Ocena skladnosti

1. Postopek ocenjevanja skladnosti iz člena 8 Direktive 2009/125/ES je notranji nadzor snovanja iz Priloge IV k navedeni direktivi ali sistem upravljanja iz Priloge V k navedeni direktivi.

2. Za ocenjevanje skladnosti v skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES tehnična dokumentacija vključuje rezultate izračuna iz Priloge II k tej uredbi.

Člen 5 Postopek preverjanja zaradi tržnega nadzora

Države članice pri izvajanju tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2009/125/ES za ugotavljanje skladnosti z zahtevami, določenimi v Prilogi I k tej uredbi, uporabljajo postopek preverjanja iz Priloge III k tej uredbi.

Člen 6 Merila uspešnosti

Okvirna merila uspešnosti za najučinkovitejše klimatske naprave, dostopne na trgu v času začetka veljavnosti te uredbe, so določena v Prilogi IV.

Člen 7 Revizija

Komisija pregleda to uredbo z vidika tehnološkega napredka najpozneje pet let od datuma začetka veljavnosti te uredbe in rezultate tega pregleda predstavi Posvetovalnemu forumu za okoljsko primerno zasnovo izdelkov. V pregledu morajo biti ocenjeni zlasti zahteve glede učinkovitosti in ravni zvočne moči, pristop k spodbujanju uporabe hladilnih sredstev z nizkim potencialom globalnega segrevanja (GWP) in področje uporabe uredbe za klimatske naprave ter morebitne spremembe tržnega deleža vrst naprav, vključno s klimatskimi napravami z nazivno izhodno močjo nad 12 kW. Pregled mora vsebovati tudi oceno ustreznosti zahtev glede stanja pripravljenosti in stanja izključenosti, metode sezonskega obračunavanja in merjenja, vključno s premislekom o razvoju morebitne metode sezonskega obračunavanja in merjenja za vse klimatske naprave, ki se uporabljajo v sezonah hlajenja in ogrevanja.

Člen 8 Začetek veljavnosti in uporaba

1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Uporablja se od 1. januarja 2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, 6. marca 2012 Za Komisijo Predsednik José Manuel Barroso

ANNEX

PRILOGA I Zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov

1. OPREDELITVE POJMOV, KI SE UPORABLJAJO ZA NAMENE PRILOG

1.

1. Hladilno-grelna klimatska naprava pomeni klimatsko napravo, ki ima sposobnost hlajenja in ogrevanja;

2. Standardni nazivni pogoji pomenijo kombinacijo notranjih (Tin) in zunanjih temperatur (Tj), ki opisujejo delovne pogoje z določitvijo ravni zvočne moči, nazivne zmogljivosti, nazivne stopnje pretoka zraka, nazivnega razmerja energetske učinkovitosti (EERrated) in/ali nazivnega koeficienta učinkovitosti (COPrated), kot je določeno v tabeli 2 Priloge II;

3. Notranja temperatura (Tin) pomeni notranjo temperaturo zraka pri suhem termometru [°C] (pri čemer relativno vlažnost kaže ustrezna temperatura mokrega termometra);

4. Zunanja temperatura (Tj) pomeni zunanjo temperaturo zraka pri suhem termometru [°C] (pri čemer relativno vlažnost kaže ustrezna temperatura mokrega termometra);

5. Nazivno razmerje energetske učinkovitosti (EERrated) pomeni prijavljeno zmogljivost za hlajenje [kW], deljeno z nazivnim dovodom energije za hlajenje [kW] enote, ko opravlja funkcijo hlajenja pri standardnih nazivnih pogojih;

6. Nazivni koeficient učinkovitosti (COPrated) pomeni prijavljeno zmogljivost za ogrevanje [kW], deljeno z nazivnim dovodom energije za ogrevanje [kW] enote, ko opravlja funkcijo ogrevanja pri standardnih nazivnih pogojih;

7. Potencial globalnega segrevanja (GWP) pomeni v kolikšni meri 1 kg hladilnega sredstva, ki se uporabi v ciklu s kompresijo pare, po ocenah prispeva h globalnemu segrevanju, izraženem v kg ekvivalenta CO2 v 100 letih; vrednosti GWP, ki bodo upoštevane, so navedene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 842/2006; za fluorirana hladilna sredstva se bodo upoštevale vrednosti GWP, ki so objavljene v tretjem poročilu o oceni (TAR), ki ga je sprejel Medvladni forum o podnebnih spremembah (vrednosti GWP foruma IPCC za leto 2001, za obdobje 100 let); za nefluorirane pline se bodo upoštevale vrednosti GWP, ki so objavljene v prvem ocenjevalnem poročilu IPCC za obdobje 100 let; vrednosti GWP za mešanice hladilnih sredstev temeljijo na formuli iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 842/2006; za hladilna sredstva, ki niso vključena v navedenih referencah, velja za referenco poročilo IPCC UNEP 2010 o hladilnih sredstvih, klimatskih napravah in toplotnih črpalkah iz februarja 2011 ali novejše;

8. Stanje izključenosti je stanje, ko je klimatska naprava ali sobni ventilator povezan z električnim omrežjem in ne izvaja nobene funkcije. Kot stanje izključenosti se štejejo tudi pogoji, ki zagotavljajo le prikaz stanja izključenosti, ter pogoji, ki zagotavljajo le funkcije, namenjene zagotovitvi elektromagnetne kompatibilnosti v skladu z Direktivo 2004/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta;

9. Stanje pripravljenosti je stanje, v katerem je oprema (klimatska naprava ali komfortni ventilator) priključena na električno omrežje in je predvideni način delovanja odvisen od dovoda energije iz električnega omrežja, zagotovljene pa so le naslednje funkcije, ki lahko trajajo nedoločen čas: funkcija ponovnega vklopa ali funkcija ponovnega vklopa skupaj s prikazom aktivirane funkcije ponovnega vklopa in/ali prikazom informacij ali statusa;

10. Funkcija ponovnega vklopa je funkcija za aktiviranje drugih načinov, vključno z aktivnim načinom, na daljinski vklop, ki vključuje daljinsko upravljanje, vgrajeni senzor ali uro, ki zagotavlja dodatne funkcije, vključno z glavno funkcijo;

11. Prikaz informacij ali statusa je neprekinjeno delujoča funkcija zagotavljanja informacij ali prikazovanja stanja opreme na zaslonu, vključno s prikazovalniki časa;

12. Raven zvočne moči pomeni notranjo in/ali zunanjo raven zvočne moči po lestvici A [dB(A)], izmerjeno pri standardnih nazivnih pogojih za hlajenje (ali ogrevanje, če izdelek nima funkcije hlajenja);

13. Pogoji referenčne zasnove pomenijo kombinacijo zahtev glede temperature referenčne zasnove, najvišje bivalentne temperature in najvišje mejne delovne temperature, kot je določeno v razpredelnici 3 Priloge II;

14. Temperatura referenčne zasnove pomeni zunanjo temperaturo [°C] bodisi za hlajenje (Tdesignc) ali ogrevanje (Tdesignh), kot je opisano v tabeli 3 Priloge I, pri kateri je razmerje delne obremenitve enako 1 in ki se razlikuje glede na prijavljeno sezono hlajenja ali ogrevanja;

15. Razmerje delne obremenitve (pl(Tj)) pomeni zunanjo temperaturo, minus 16 °C, deljeno s temperaturo referenčne zasnove, minus 16 °C, bodisi za hlajenje ali ogrevanje;

16. Sezona pomeni enega od štirih nizov pogojev delovanja (na voljo za štiri sezone: eno sezono hlajenja, tri sezone ogrevanja: povprečno/hladneje/topleje), ki glede na bin opisujejo kombinacijo med zunanjimi temperaturami in številom ur pojava teh temperatur na sezono, v kateri enota ustreza svojemu namenu;

17. Temperaturni interval (bin) (z indeksom j) pomeni kombinacijo zunanje temperature (Tj) in binskih ur (hj), kot je določeno v tabeli 1 Priloge II;

18. Binske ure so ure na sezono (hj), v kateri se zunanja temperatura pojavi za vsak bin, kot je določeno v tabeli 1 Priloge II;

19. Razmerje sezonske energetske učinkovitosti (SEER) je splošno razmerje energetske učinkovitosti enote za celotno sezono hlajenja, ki se izračuna tako, da se referenčna letna potreba po hlajenju deli z letno porabo električne energije za hlajenje;

20. Referenčna letna potreba po hlajenju (QC) pomeni referenčno potrebo po hlajenju [kWh/a], ki se uporablja kot podlaga za izračun SEER, izračuna pa se tako, da se nazivna obremenitev za hlajenje (Pdesignc) pomnoži z ekvivalentom ur hlajenja v načinu aktivnega delovanja (HCE);

21. Ekvivalent ur hlajenja v načinu aktivnega delovanja (HCE) pomeni predvideno število ur na leto [h/a], ko mora enota zagotoviti nazivno obremenitev za hlajenje (Pdesignc), da bi izpolnila referenčno letno potrebo po hlajenju, kot je določeno v tabeli 4 Priloge II;

22. Letna poraba električne energije za hlajenje (QCE) pomeni porabo električne energije [kWh/a], ki je potrebna za izpolnitev referenčne letne potrebe po hlajenju in se izračuna tako, da se referenčna letna potreba po hlajenju deli z razmerjem energetske učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja (SEERon) in porabo električne energije enote v načinih termostat izključen-, stanje pripravljenosti-, stanje izključenosti- in način grelca ohišja med sezono hlajenja;

23. Razmerje sezonske energetske učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja (SEERon) pomeni povprečno razmerje energetske učinkovitosti enote v načinu aktivnega delovanja za funkcijo hlajenja, sestavljeno iz delne obremenitve in razmerja energetske učinkovitosti glede na bin (EERbin(Tj)) ter ovrednoteno z binskimi urami v stanju bin;

24. Delna obremenitev pomeni obremenitev zaradi hlajenja (Pc(Tj)) ali ogrevanja (Ph(Tj)) [kW] pri določeni zunanji temperaturi Tj, ki se izračuna tako, da se nazivna obremenitev pomnoži z razmerjem delne obremenitve;

25. Razmerje energetske učinkovitosti glede na bin (EERbin(Tj)) pomeni razmerje energetske učinkovitosti glede na posamezen bin j z zunanjo temperaturo Tj v sezoni, izpeljano iz delne obremenitve, prijavljene zmogljivosti in prijavljenega razmerja energetske učinkovitosti (EERd(Tj)) glede na posamezne bine (j), za druge bine pa je izračunano z inter/ekstrapolacijo in po potrebi popravljeno s koeficientom degradacije;

26. Sezonski koeficient učinkovitosti (SCOP) je splošni koeficient učinkovitosti enote za celotno sezono ogrevanja (vrednost SCOP se nanaša na določeno sezono ogrevanja), izračuna pa se tako, da se referenčna letna potreba po ogrevanju deli z letno porabo električne energije za ogrevanje;

27. Referenčna letna potreba po ogrevanju (QH) pomeni referenčno potrebo po ogrevanju [kWh/a], ki se nanaša na določeno sezono ogrevanja in se uporablja kot osnova za izračun SCOP, izračuna pa se tako, da se nazivna obremenitev za ogrevanje (Pdesignh) pomnoži s sezonskim ekvivalentom ur za ogrevanje v načinu aktivnega delovanja (HHE);

28. Ekvivalent ur ogrevanja v načinu aktivnega delovanja (HHE) pomeni predvideno število ur na leto [h/a], ko mora enota zagotoviti nazivno obremenitev za ogrevanje (Pdesignh), da bi izpolnila referenčno letno potrebo po ogrevanju, kot je določeno v tabeli 4 Priloge II;

29. Letna poraba električne energije za ogrevanje (QHE) pomeni porabo električne energije [kWh/a], ki je potrebna za izpolnitev določene referenčne letne potrebe po ogrevanju in se nanaša na določeno sezono ogrevanja; izračuna se tako, da se referenčna letna potreba po ogrevanju deli s sezonskim koeficientom učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja (SCOPon) in porabo električne energije enote v načinih termostat izključen-, stanje pripravljenosti-, stanje izključenosti- in stanje delovanja grelca ohišja med sezono ogrevanja;

30. Sezonski koeficient učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja (SCOPon) pomeni povprečni koeficient učinkovitosti enote v načinu aktivnega delovanja za določeno sezono ogrevanja, ki je sestavljen iz delne obremenitve, rezervne zmogljivosti električnega ogrevanja (če je potrebno) in koeficientov učinkovitosti glede na bin (COPbin(Tj), ovrednoten pa je z binskimi urami v stanju bin;

31. Rezervna zmogljivost električnega ogrevanja (elbu(Tj)) je grelna zmogljivost [kW] dejanskega ali predvidenega rezervnega električnega grelca s COP 1, ki dopolnjuje prijavljeno grelno zmogljivost (Pdh(Tj)), da bi izpolnila delno obremenitev za ogrevanje(Ph(Tj)), če je vrednost Pdh(Tj) manjša od Ph(Tj) za zunanjo temperaturo (Tj);

32. Koeficient učinkovitosti glede na bin (COPbin(Tj)) pomeni koeficient učinkovitosti [-] glede na posamezen bin j z zunanjo temperaturo Tj v sezoni, izpeljan iz delne obremenitve, prijavljene zmogljivosti in prijavljenega koeficienta učinkovitosti (COPd(Tj)) za določene bine (j), za druge bine pa se izračuna z inter/ekstrapolacijo ter po potrebi popravi s koeficientom degradacije;

33. Prijavljena zmogljivost [kW] je zmogljivost cikla s kompresijo pare enote za hlajenje (Pdc(Tj)) ali ogrevanje (Pdh(Tj)), ki se nanaša na zunanjo temperaturo Tj in notranjo temperaturo (Tin), ki jo je prijavil proizvajalec;

34. Servisna vrednost (SV) [(m3/min)/W] pri sobnih ventilatorjih pomeni razmerje med najvišjo stopnjo pretoka ventilatorja [m3/min] in dovodom energije ventilatorja [W];

35. Upravljanje zmogljivosti pomeni sposobnost enote, da spremeni zmogljivost s spremembo volumetrične stopnje pretoka. Enote morajo biti označene kot stalne, če enota ne more spreminjati volumetrične stopnje pretoka, postopne, če je volumetrična stopnja pretoka spremenjena ali se razlikuje v nizu ne več kot dveh korakov, ali spremenljive, če je volumetrična stopnja pretoka spremenjena ali se razlikuje v nizu treh ali več korakov;

36. Funkcija pomeni, ali je enota sposobna hlajenja zraka v zaprtih prostorih, ogrevanja zraka ali obojega;

37. Nazivna obremenitev pomeni prijavljeno obremenitev zaradi hlajenja (Pdesignc) in/ali ogrevanja (Pdesignh) [kW] pri temperaturi referenčne zasnove, pri čemer velja: za način hlajenja je vrednost Pdesignc enaka prijavljeni zmogljivosti za hlajenje pri Tj, enaki Tdesignc; za način ogrevanja je vrednost Pdesignh enaka delni obremenitvi pri Tj, enaki Tdesignh;

38. Prijavljeno razmerje energetske učinkovitosti (EERd(Tj)) pomeni razmerje energetske učinkovitosti pri omejenem številu določenih binov (j) z zunanjo temperaturo (Tj), ki ga je prijavil proizvajalec;

39. Prijavljen koeficient učinkovitosti (COPd(Tj)) pomeni koeficient učinkovitosti pri omejenem številu določenih binov (j) z zunanjo temperaturo (Tj), ki ga je prijavil proizvajalec;

40. Bivalentna temperatura (Tbiv) pomeni zunanjo temperaturo (Tj) [°C], ki jo je prijavil proizvajalec za ogrevanje, pri čemer je prijavljena zmogljivost enaka delni obremenitvi, pri čemer mora biti prijavljena zmogljivost pod to temperaturo dopolnjena z rezervno zmogljivostjo električnega ogrevanja, da bi izpolnila delno obremenitev za ogrevanje;

41. Mejna delovna temperatura (Tol) pomeni zunanjo temperaturo [°C], ki jo je prijavil proizvajalec za ogrevanje, pod katero klimatska naprava ne bo mogla zagotoviti grelne zmogljivosti. Pod to temperaturo je prijavljena zmogljivost enaka nič;

42. Zmogljivost intervala cikla [kW] je (časovno tehtano) povprečje prijavljene zmogljivosti v preskusnem intervalu cikla hlajenja (Pcycc) ali ogrevanja (Pcych);

43. Učinkovitost intervala cikla hlajenja (EERcyc) je povprečno razmerje energetske učinkovitosti v preskusnem intervalu cikla (preklapljanje kompresorja na vklop in izklop), ki se izračuna tako, da se skupna hladilna zmogljivost v intervalu [kWh] deli s skupnim dovodom električne energije v istem intervalu [kWh];

44. Učinkovitost intervala cikla ogrevanja (COPcyc) je povprečni koeficient učinkovitosti v preskusnem intervalu cikla (preklapljanje kompresorja na vklop in izklop), ki se izračuna tako, da se skupna grelna zmogljivost v intervalu [kWh] deli s skupnim dovodom električne energije v istem intervalu [kWh];

45. Koeficient degradacije je merilo izgube učinkovitosti zaradi cikla (preklapljanje kompresorja na vklop/izklop v načinu aktivnega delovanja), ki je določeno za hlajenje (Cdc) ali ogrevanje (Cdh) ali ki je izbrano kot privzeta vrednost 0,25;

46. Način aktivnega delovanja pomeni način, ki ustreza uram obremenitve stavbe zaradi hlajenja ali ogrevanja ter pri katerem je aktivirana funkcija hlajenja ali ogrevanja enote. To stanje lahko vključuje cikel vklapljanja/izklapljanja enote, da se doseže ali ohrani zahtevana temperatura zraka v zaprtem prostoru;

47. Stanje izključenosti termostata pomeni način, ki ustreza uram brez obremenitve zaradi hlajenja ali ogrevanja, pri čemer je funkcija hlajenja ali ogrevanja enote vklopljena, vendar enota ne deluje, ker ni obremenitve zaradi hlajenja ali ogrevanja. To stanje se zato nanaša na zunanje temperature in ne na notranje obremenitve. Vklapljanje/izklapljanje v načinu aktivnega delovanja se ne šteje za stanje izključenosti termostata;

48. Stanje delovanja grelca ohišja pomeni stanje, v katerem enota aktivira grelno napravo, da bi preprečila prehajanje hladilnega sredstva v kompresor in tako omejila koncentracijo hladilnega sredstva v olju pri zagonu kompresorja;

49. Poraba energije v stanju izključenosti termostata (PTO) pomeni porabo energije enote [kW] v stanju izključenosti termostata;

50. Poraba energije v stanju pripravljenosti (PSB) pomeni porabo energije enote [kW] v stanju pripravljenosti;

51. Poraba energije v stanju izključenosti (POFF) pomeni porabo energije enote [kW] v stanju izključenosti;

52. Poraba energije v načinu grelca ohišja (PCK) pomeni porabo energije enote [kW] v načinu delovanja grelca ohišja;

53. Ure delovanja v stanju izključenosti termostata (HTO) pomenijo število ur na leto [h/a], ko je enota v stanju izključenosti termostata, katerega vrednost je odvisna od določene sezone in funkcije;

54. Ure delovanja v stanju pripravljenosti (HSB) pomenijo število ur na leto [h/a], ko je enota v stanju pripravljenosti, katerega vrednost je odvisna od določene sezone in funkcije;

55. Ure delovanja v stanju izključenosti (HOFF) pomenijo število ur na leto [h/a], ko je enota v stanju izključenosti, katerega vrednost je odvisna od določene sezone in funkcije;

56. Ure delovanja v načinu grelca ohišja (HCK) pomenijo število ur na leto [h/a], ko je enota v načinu delovanja grelca ohišja, katerega vrednost je odvisna od določene sezone in funkcije;

57. Nazivna stopnja pretoka zraka pomeni stopnjo pretoka zraka [m3/h], izmerjeno pri odprtini za zrak notranjih in/ali zunanjih enot (če obstajajo) klimatskih naprav pri standardnih nazivnih pogojih za hlajenje (ali ogrevanje, če izdelek nima funkcije hlajenja);

58. Nazivni dovod energije za hlajenje (PEER) pomeni dovod električne energije [kW] enote, ko opravlja funkcijo hlajenja pri standardnih nazivnih pogojih;

59. Nazivni dovod energije za ogrevanje (PCOP) pomeni dovod električne energije [kW] enote, ko opravlja funkcijo ogrevanja pri standardnih nazivnih pogojih;

60. Poraba električne energije eno- in dvokanalnih naprav (QSD oziroma QDD) pomeni porabo energije eno- ali dvokanalnih klimatskih naprav v načinu hlajenja in/ali ogrevanja (kateri koli se uporablja) [za enokanalne v kWh/h, za dvokanalne v kWh/a];

61. Razmerje zmogljivosti pomeni razmerje med skupno prijavljeno hladilno ali grelno zmogljivostjo vseh delujočih notranjih enot in prijavljeno hladilno ali grelno zmogljivostjo zunanje enote pri standardnih nazivnih pogojih;

62. Najvišja stopnja pretoka ventilatorja (F) pomeni stopnjo pretoka zraka sobnega ventilatorja pri najvišji nastavitvi [m3/min], izmerjeno pri izhodu ventilatorja z izklopljenim oscilacijskim mehanizmom (če obstaja);

63. Oscilacijski mehanizem pomeni sposobnost sobnega ventilatorja, da med delovanjem samodejno spreminja smer pretoka zraka;

64. Raven zvočne moči ventilatorja pomeni stopnjo zvočne moči komfortnega ventilatorja na lestvici A pri najvišji stopnji pretoka ventilatorja, izmerjeni pri izhodu;

65. Ure aktivnega delovanja ventilatorja (HCE) pomenijo število ur [h/a], ko naj bi komfortni ventilator zagotavljal najvišjo stopnjo pretoka ventilatorja, kot je opisano v tabeli 4 Priloge II.

2. ZAHTEVE ZA MINIMALNO ENERGETSKO UČINKOVITOST, NAJVEČJO PORABO ENERGIJE V STANJU IZKLJUČENOSTI IN STANJU PRIPRAVLJENOSTI TER NAJVIŠJO RAVEN ZVOČNE MOČI

2. (a) Tabela 1 Tabela 2 Zahteve za minimalno energetsko učinkovitost Zahteve za največjo porabo energije v stanju izključenosti in stanju pripravljenosti za eno- in dvokanalne klimatske naprave ter komfortne ventilatorje

Od 1. januarja 2013 eno- in dvokanalne klimatske naprave ustrezajo zahtevam iz spodnjih tabel 1, 2 in 3, ki so izračunane v skladu s Prilogo II. Eno- in dvokanalne klimatske naprave ter komfortni ventilatorji ustrezajo zahtevam glede stanja pripravljenosti in stanja izključenosti, ki so navedene v tabeli 2 spodaj. Zahteve za minimalno energetsko učinkovitost in najvišjo raven zvočne moči so povezane s standardnimi nazivnimi pogoji iz tabele 2 Priloge II. Dvokanalne klimatske naprave Enokanalne klimatske naprave EERrated COPrated EERrated COPrated Če je GWP hladilnega sredstva > 150 2,40 2,36 2,40 1,80 Če je GWP hladilnega sredstva < 150 2,16 2,12 2,16 1,62 Stanje izključenosti Poraba električne energije v katerem koli stanju izključenosti opreme ne sme presegati 1,00 W. Stanje pripravljenosti Poraba električne energije v katerem koli stanju opreme, ki ima samo funkcijo ponovnega vklopa ali funkcijo ponovnega vklopa in zgolj prikaz omogočene funkcije ponovnega vklopa, ne sme presegati 1,00 W. Poraba električne energije v katerem koli stanju opreme, ki ima samo prikaz informacij ali stanja na zaslonu ali kombinacijo funkcije ponovnega vklopa in prikaza informacij ali stanja na zaslonu, ne sme presegati 2,00 W. Razpoložljivost stanja pripravljenosti in/ali izključenosti Če to ni neprimerno za predvideno uporabo, mora oprema zagotavljati stanje izključenosti in/ali pripravljenosti in/ali drugo stanje, ki ne presega zahtev za porabo električne energije v stanju izključenosti in/ali pripravljenosti, kadar je oprema povezana z električnim omrežjem.

Tabela 3 Zahteve za najvišjo raven zvočne moči

Notranja raven zvočne moči v dB(A) 65

(b) Tabela 4 Tabela 5 Zahteve za minimalno energetsko učinkovitost Zahteve za najvišjo raven zvočne moči

Od 1. januarja 2013 klimatske naprave, razen eno- in dvokanalnih klimatskih naprav, ustrezajo zahtevam za minimalno energetsko učinkovitost in najvišjo raven zvočne moči iz spodnjih tabel 4 in 5, ki so izračunane v skladu s Prilogo II. Zahteve za energetsko učinkovitost upoštevajo pogoje referenčne zasnove iz tabele 3 Priloge II z uporabo povprečne sezone ogrevanja, kadar je ustrezno. Zahteve za raven zvočne moči so povezane s standardnimi nazivnimi pogoji iz tabele 2 Priloge II. SEER SCOP (Povprečna sezona ogrevanja) Če je GWP hladilnega sredstva > 150 3,60 3,40 Če je GWP hladilnega sredstva < 150 3,24 3,06 Nazivna zmogljivost ≤ 6 kW 6 < nazivna zmogljivost ≤12 kW Notranja raven zvočne moči v dB(A) Zunanja raven zvočne moči v dB(A) Notranja raven zvočne moči v dB(A) Zunanja raven zvočne moči v dB(A) 60 65 65 70

(c) Tabela 6 Zahteve za minimalno energetsko učinkovitost

Od 1. januarja 2014 klimatske naprave ustrezajo zahtevam iz spodnje tabele, ki so izračunane v skladu s Prilogo II. Zahteve za energetsko učinkovitost za klimatske naprave, razen eno- in dvokanalnih klimatskih naprav, so povezane s pogoji referenčne zasnove iz tabele 3 Priloge II z uporabo povprečne sezone ogrevanja, kadar je ustrezno. Zahteve za energetsko učinkovitost eno- in dvokanalnih klimatskih naprav so povezane s standardnimi nazivnimi pogoji iz tabele 2 Priloge II. Klimatske naprave, razen dvo- in enokanalnih klimatskih naprav Dvokanalne klimatske naprave Enokanalne klimatske naprave SEER SCOP (sezona ogrevanja: povprečna) EERrated COPrated EERrated COPrated Če je GWP hladilnega sredstva > 150 za < 6 kW 4,60 3,80 2,60 2,60 2,60 2,04 Če je GWP hladilnega sredstva ≤ 150 za < 6 kW 4,14 3,42 2,34 2,34 2,34 1,84 Če je GWP hladilnega sredstva > 150 za 6 – 12 kW 4,30 3,80 2,60 2,60 2,60 2,04 Če je GWP hladilnega sredstva ≤ 150 za 6 – 12 kW 3,87 3,42 2,34 2,34 2,34 1,84

(d) Tabela 7 Zahteve za največjo porabo energije v stanju izključenosti in stanju pripravljenosti

Od 1. januarja 2014 eno- in dvokanalne klimatske naprave ter komfortni ventilatorji ustrezajo zahtevam iz tabele 7, ki so izračunane v skladu s Prilogo II. Stanje izključenosti Poraba električne energije v katerem koli stanju izključenosti opreme ne sme presegati 0,50 W. Stanje pripravljenosti Poraba električne energije v katerem koli stanju opreme, ki ima samo funkcijo ponovnega vklopa ali funkcijo ponovnega vklopa in zgolj prikaz omogočene funkcije ponovnega vklopa, ne sme presegati 0,50 W. Poraba električne energije v katerem koli stanju opreme, ki zagotavlja samo prikaz informacij ali stanja na zaslonu ali kombinacijo funkcije ponovnega vklopa in prikaza informacij ali stanja na zaslonu, ne sme presegati 1,00 W. Razpoložljivost stanja pripravljenosti in/ali izključenosti Če to ni neprimerno za predvideno uporabo, mora oprema zagotavljati stanje izključenosti in/ali pripravljenosti in/ali drugo stanje, ki ne presega zahtev za porabo električne energije v stanju izključenosti in/ali pripravljenosti, kadar je oprema povezana z električnim omrežjem. Upravljanje porabe energije Če to ni neprimerno za predvideno uporabo, mora oprema, kadar ne izvaja glavne funkcije ali kadar od njenih funkcij niso odvisni drugi izdelki, ki rabijo energijo, zagotavljati funkcijo upravljanja porabe energije ali podobno funkcijo, ki opremo po preteku najkrajšega možnega časa, ki je ustrezen za njeno predvideno uporabo, samodejno preklopi v:

stanje pripravljenosti ali

stanje izključenosti ali

drugo stanje, ki ne presega zahtev za porabo električne energije v stanju izključenosti in/ali pripravljenosti, kadar je oprema povezana z električnim omrežjem. Funkcijo upravljanja porabe energije je treba aktivirati, da deluje.

3. ZAHTEVE ZA INFORMACIJE O IZDELKU

3.

(a) Od 1. januarja 2013 morajo biti informacije, kar zadeva klimatske naprave in komfortne ventilatorje, iz spodnjih točk, ki so izračunane v skladu s Prilogo II, navedene na:

(a)

(i) tehnični dokumentaciji izdelka;

(ii) brezplačnih spletnih straneh proizvajalcev klimatskih naprav in komfortnih ventilatorjev;

(b) Proizvajalec klimatskih naprav in komfortnih ventilatorjev na zahtevo zagotovi laboratorije, ki opravljajo tržni nadzor, informacije o namestitvi enote, ki so potrebne za določitev prijavljenih zmogljivosti, vrednosti SEER/EER in SCOP/COP ter servisnih vrednosti in podatke za stik za pridobitev teh informacij.

(c) Tabela 1 Zahteve za informacije (število decimalk v polju kaže natančnost informacij)

Zahteve za informacije o klimatskih napravah, razen dvo- in enokanalnih klimatskih naprav. Funkcija (navedite, če obstaja) Če funkcija vključuje ogrevanje: navedite sezono ogrevanja, na katero se nanašajo informacije. Navedene vrednosti se morajo nanašati le na eno sezono ogrevanja. Vključevati morajo vsaj povprečno sezono ogrevanja. hlajenje DA/NE Povprečno (obvezno) DA/NE ogrevanje DA/NE Topleje (če je določeno) DA/NE Hladneje (če je določeno) DA/NE Postavka simbol vrednost enota Postavka simbol vrednost enota Nazivna obremenitev Sezonska učinkovitost hlajenje Pdesignc x,x kW hlajenje SEER x,x — ogrevanje / povprečno Pdesignh x,x kW ogrevanje / povprečno SCOP/A x,x — ogrevanje / topleje Pdesignh x,x kW ogrevanje / topleje SCOP/W x,x — ogrevanje / hladneje Pdesignh x,x kW ogrevanje / hladneje SCOP/C x,x — Prijavljena zmogljivost za hlajenje pri notranji temperaturi 27 (19) °C in zunanji temperaturi Tj Prijavljeno razmerje energetske učinkovitosti pri notranji temperaturi 27 (19) °C in zunanji temperaturi Tj Tj = 35 °C Pdc x,x kW Tj = 35 °C EERd x,x — Tj = 30 °C Pdc x,x kW Tj = 30 °C EERd x,x — Tj = 25 °C Pdc x,x kW Tj = 25 °C EERd x,x — Tj = 20 °C Pdc x,x kW Tj = 20 °C EERd x,x — Prijavljena zmogljivost za ogrevanje / povprečna sezona pri notranji temperaturi 20 °C in zunanji temperaturi Tj Prijavljen koeficient učinkovitosti / povprečna sezona pri notranji temperaturi 20 °C in zunanji temperaturi Tj Tj = – 7 °C Pdh x,x kW Tj = – 7 °C COPd x,x — Tj = 2 °C Pdh x,x kW Tj = 2 °C COPd x,x — Tj = 7 °C Pdh x,x kW Tj = 7 °C COPd x,x — Tj = 12 °C Pdh x,x kW Tj = 12 °C COPd x,x — Tj = bivalentna temperatura Pdh x,x kW Tj = bivalentna temperatura COPd x,x — Tj = delovno območje Pdh x,x kW Tj = delovno območje COPd x,x — Prijavljena zmogljivost za ogrevanje / toplejša sezona pri notranji temperaturi 20 °C in zunanji temperaturi Tj Prijavljen koeficient učinkovitosti / toplejša sezona pri notranji temperaturi 20 °C in zunanji temperaturi Tj Tj = 2 °C Pdh x,x kW Tj = 2 °C COPd x,x — Tj = 7 °C Pdh x,x kW Tj = 7 °C COPd x,x — Tj = 12 °C Pdh x,x kW Tj = 12 °C COPd x,x — Tj = bivalentna temperatura Pdh x,x kW Tj = bivalentna temperatura COPd x,x — Tj = delovno območje Pdh x,x kW Tj = delovno območje COPd x,x — Prijavljena zmogljivost za ogrevanje / hladnejša sezona pri notranji temperaturi 20 °C in zunanji temperaturi Tj Prijavljen koeficient učinkovitosti / hladnejša sezona pri notranji temperaturi 20 °C in zunanji temperaturi Tj Tj = – 7 °C Pdh x,x kW Tj = – 7 °C COPd x,x — Tj = 2 °C Pdh x,x kW Tj = 2 °C COPd x,x — Tj = 7 °C Pdh x,x kW Tj = 7 °C COPd x,x — Tj = 12 °C Pdh x,x kW Tj = 12 °C COPd x,x — Tj = bivalentna temperatura Pdh x,x kW Tj = bivalentna temperatura COPd x,x — Tj = delovno območje Pdh x,x kW Tj = delovno območje COPd x,x — Tj = – 15 °C Pdh x,x kW Tj = – 15 °C COPd x,x — Bivalentna temperatura Mejna delovna temperatura ogrevanje / povprečno Tbiv x °C ogrevanje / povprečno Tol x °C ogrevanje / topleje Tbiv x °C ogrevanje / topleje Tol x °C ogrevanje / hladneje Tbiv x °C ogrevanje / hladneje Tol x °C Zmogljivost intervala cikla Učinkovitost intervala cikla za hlajenje Pcycc x,x kW za hlajenje EERcyc x,x — za ogrevanje Pcych x,x kW za ogrevanje COPcyc x,x — Koeficient degradacije za hlajenje Cdc x,x — Koeficient degradacije za ogrevanje Cdh x,x — Dovod električne energije v načinih porabe, ki ne vključujejo načina aktivnega delovanja Letna poraba električne energije stanje izključenosti POFF x,x kW hlajenje QCE x kWh/a stanje pripravljenosti PSB x,x kW ogrevanje / povprečno QHE x kWh/a stanje izključenosti termostata PTO x,x kW ogrevanje / topleje QHE x kWh/a način grelca ohišja PCK x,x kW ogrevanje / hladneje QHE x kWh/a Upravljanje zmogljivosti (navedite eno od treh možnosti) Druge postavke stalna DA/NE Raven zvočne moči (notranja/zunanja) LWA x,x / x,x dB(A) postopna DA/NE Potencial globalnega segrevanja GWP x kgCO2 eq. spremenljiva DA/NE Nazivna stopnja pretoka zraka (notranja/zunanja) — x / x m3/h Podatki za stik za pridobitev dodatnih informacij Ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika. Proizvajalec predloži zahtevane informacije iz zgornje tabele 1, če so pomembne z vidika funkcionalnosti, v tehnični dokumentaciji izdelka. Za enote, pri katerih je upravljanje zmogljivosti označeno s postopno, bosta najvišja in najnižja vrednost, označeni z hi/lo in razdeljeni s poševnico (/), navedeni v vsakem polju razdelka Prijavljena zmogljivost.

Informacije za identifikacijo modelov, na katere se nanašajo informacije:

(d) Tabela 2 Zahteve za informacije

Zahteve za informacije za eno- in dvokanalne klimatske naprave. Enokanalne klimatske naprave so na embalaži, v dokumentaciji izdelka in v kakršnem koli oglaševalnem materialu, v elektronski ali papirni obliki, označene kot lokalne klimatske naprave Proizvajalec predloži informacije iz spodnje tabele. Informacije za identifikacijo modelov, na katere se nanašajo informacije: [ustrezno izpolnite] Opis Simbol Vrednost Enota Nazivna zmogljivost za hlajenje Prated za hlajenje [x,x] kW Nazivna zmogljivost za ogrevanje Prated za ogrevanje [x,x] kW Nazivni dovod energije za hlajenje PEER [x,x] kW Nazivni dovod energije za ogrevanje PCOP [x,x] kW Nazivno razmerje energetske učinkovitosti EERd [x,x] — Nazivni koeficient učinkovitosti COPd [x,x] — Poraba električne energije v stanju izključenosti termostata PTO [x,x] W Poraba električne energije v stanju pripravljenosti PSB [x,x] W Poraba električne energije eno-/dvokanalnih naprav (navedite posebej za hlajenje in ogrevanje) DD: QDD DD: [x] DD: kWh/a SD: QSD SD: [x,x] SD: kWh/h Raven zvočne moči LWA [x] dB(A) Potencial globalnega segrevanja GWP [x] kg CO2 eq. Podatki za stik za pridobitev dodatnih informacij Ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika.

(e) Tabela 3 Zahteve za informacije

Zahteve za informacije za komfortne ventilatorje. Proizvajalec predloži informacije iz spodnje tabele. Informacije za identifikacijo modelov, na katere se nanašajo informacije: [ustrezno izpolnite] Opis Simbol Vrednost Enota Najvišja stopnja pretoka ventilatorja F [x,x] m3/min Dovod energije ventilatorja P [x,x] W Servisna vrednost SV [x,x] (m3/min)/W Poraba energije v stanju pripravljenosti PSB [x,x] W Raven zvočne moči ventilatorja LWA [x] dB(A) Najvišja hitrost zraka c [x,x] metri/sekundo Standard merjenja servisne vrednosti [tukaj navedite sklic na uporabljeni standard merjenja] Podatki za stik za pridobitev dodatnih informacij Ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika.

PRILOGA II Meritve in izračuni 1.2.3.4.5.6. Tabela 1 Tabela 2 Tabela 3 Tabela 4 Bini sezone hlajenja in ogrevanja (j = indeks bina, Tj = zunanja temperatura, hj = ure na leto na bin), pri čemer velja: db = temperatura suhega termometra Standardni nazivni pogoji, temperature zraka pri suhem termometru (temperature mokrega termometra so navedene v oklepajih) Referenčni nazivni pogoji, temperature zraka pri suhem termometru (temperature mokrega termometra so navedene v oklepajih) Ure delovanja glede na tip naprave in način delovanja, ki se uporablja za izračun porabe električne energije

Zaradi skladnosti z zahtevami iz te uredbe in preverjanja te skladnosti se meritve in izračuni opravijo v skladu z usklajenimi standardi, referenčne številke katerih so bile objavljene v Uradnem listu Evropske unije, ali z drugo zanesljivo, točno in ponovljivo metodo, ki upošteva splošno priznane najsodobnejše merilne metode ter daje rezultate, ki veljajo za zelo zanesljive. Izpolnjevati morajo vse naslednje tehnične parametre. Pri določanju sezonske porabe energije in učinkovitosti za sezonsko razmerje energetske učinkovitosti (SEER) in sezonski koeficient učinkovitosti (SCOP) je treba upoštevati: Če so podatki v zvezi z določenim modelom, ki je kombinacija notranjih in zunanjih enot, pridobljeni z izračunom na osnovi sestave in/ali ekstrapolacije na osnovi drugih kombiniranih modelov, mora dokumentacija vsebovati podrobnosti takšnih izračunov in/ali ekstrapolacij ter preskusov, ki so bili opravljeni za potrditev točnosti opravljenih izračunov (vključno s podrobnostmi o matematičnem modelu za izračun učinkovitosti takega kombiniranega modela ter o meritvah, opravljenih za potrditev tega modela). Nazivno razmerje energetske učinkovitosti (EERrated) in, kadar je ustrezno, nazivni koeficient učinkovitosti (COPrated) za eno- in dvokanalne klimatske naprave se določi pri standardnih nazivnih pogojih iz tabele 2 spodaj. Izračun sezonske porabe električne energije za hlajenje (in/ali ogrevanje) mora upoštevati porabo električne energije vseh ustreznih načinov delovanja glede na časovna obdobja iz tabele 3 spodaj, upoštevajo pa se ure delovanja iz tabele 4 spodaj. Učinkovitost komfortnega ventilatorja se določi na podlagi nazivne stopnje pretoka zraka enote, deljene z nazivnim dovodom električne energije enote. SEZONA HLAJENJA j # Tj °C db hj h/leto 1 17 205 2 18 227 3 19 225 4 20 225 5 21 216 6 22 215 7 23 218 8 24 197 9 25 178 10 26 158 11 27 137 12 28 109 13 29 88 14 30 63 15 31 39 16 32 31 17 33 24 18 34 17 19 35 13 20 36 9 21 37 4 22 38 3 23 39 1 24 40 0 Skupaj h. 2602 SEZONA OGREVANJA j # Tj °C db hj h/leto Povprečno Topleje Hladneje 1 do 8 – 30 do – 23 0 0 0 9 –22 0 0 1 10 –21 0 0 6 11 –20 0 0 13 12 –19 0 0 17 13 –18 0 0 19 14 –17 0 0 26 15 –16 0 0 39 16 –15 0 0 41 17 –14 0 0 35 18 –13 0 0 52 19 –12 0 0 37 20 –11 0 0 41 21 –10 1 0 43 22 –9 25 0 54 23 –8 23 0 90 24 –7 24 0 125 25 –6 27 0 169 26 –5 68 0 195 27 –4 91 0 278 28 –3 89 0 306 29 –2 165 0 454 30 –1 173 0 385 31 0 240 0 490 32 1 280 0 533 33 2 320 3 380 34 3 357 22 228 35 4 356 63 261 36 5 303 63 279 37 6 330 175 229 38 7 326 162 269 39 8 348 259 233 40 9 335 360 230 41 10 315 428 243 42 11 215 430 191 43 12 169 503 146 44 13 151 444 150 45 14 105 384 97 46 15 74 294 61 Skupaj h. 4910 3590 6446 Naprava Funkcija Notranja temperatura zraka (°C) Zunanja temperatura zraka (°C) klimatske naprave, razen enokanalnih klimatskih naprav hlajenje 27 (19) 35 (24) ogrevanje 20 (maks. 15) 7(6) enokanalna klimatska naprava hlajenje 35 (24) 35 (24) ogrevanje 20 (12) 20 (12) Funkcija / sezona Notranja temperatura zraka (°C) Zunanja temperatura zraka (°C) Bivalentna temperatura (°C) Delovna temperatura (°C) Tin Tdesignc/Tdesignh Tbiv Tol hlajenje 27 (19) Tdesignc = 35 (24) n.r. n.r. ogrevanje / povprečno 20 (15) Tdesignh = – 10 (– 11) maks. 2 maks. – 7 ogrevanje / topleje Tdesignh = 2 (1) maks. 7 maks. 2 ogrevanje / hladneje Tdesignh = – 22 (– 23) maks. – 7 maks. – 15 Vrsta naprave / funkcija (če je na voljo) Enota Sezona ogrevanja Stanje vključenosti Stanje izključenosti termostata Stanje pripravljenosti Stanje izključenosti Način grelca ohišja hlajenje: HCE ogrevanje: HHE HTO HSB HOFF HCK Klimatske naprave, razen eno- in dvokanalnih klimatskih naprav Način hlajenja, če naprava omogoča izključno hlajenje h/leto 350 221 2142 5088 7760 Način hlajenja in ogrevanja, če naprava omogoča oba načina Način hlajenja h/leto 350 221 2142 0 2672 Način ogrevanja h/leto Povprečno 1400 179 0 0 179 Topleje 1400 755 0 0 755 Hladneje 2100 131 0 0 131 Način ogrevanja, če naprava omogoča izključno ogrevanje h/leto Povprečno 1400 179 0 3672 3851 Topleje 1400 755 0 4345 4476 Hladneje 2100 131 0 2189 2944 Dvokanalna klimatska naprava Način hlajenja, če naprava omogoča izključno hlajenje h/60 min 1 n. r. n. r. n. r. n. r. Način hlajenja in ogrevanja, če naprava omogoča oba načina Način hlajenja h/60 min 1 n. r. n. r. n. r. n. r. Način ogrevanja h/60min 1 n. r. n. r. n. r. n. r. Način ogrevanja, če naprava omogoča izključno ogrevanje h/60min 1 n. r. n. r. n. r. n. r. Enokanalna klimatska naprava Način hlajenja h/60 min 1 n. r. n. r. n. r. n. r. Način ogrevanja h/60 min 1 n. r. n. r. n. r. n. r.

Meritve in izračuni 1.2.

(a) evropske sezone hlajenja in ogrevanja iz spodnje tabele 1;

(b) pogoje referenčne zasnove iz spodnje tabele 3;

(c) porabo električne energije za vse ustrezne načine delovanja glede na časovna obdobja iz spodnje tabele 4;

(d) učinke zmanjšanja energetske učinkovitosti zaradi ciklov vklapljanja/izklapljanja (če so na voljo) glede a vrsto upravljanja hladilne in/ali grelne zmogljivosti;

(e) popravke sezonskih koeficientov učinkovitosti, ko zmogljivost ogrevanja ne more doseči obremenitve zaradi ogrevanja;

(f) prispevek rezervnega grelca (če je na voljo) k izračunu sezonske učinkovitosti enote v načinu ogrevanja.

PRILOGA III Postopek preverjanja zaradi tržnega nadzora 1.2.3.4.5.

Pri izvajanju tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2009/125/ES organi držav članic izvajajo naslednji postopek preverjanja za zahteve iz Priloge I. Organi države članice testirajo le eno samostojno enoto. Model klimatske naprave, razen eno- in dvokanalnih klimatskih naprav, je skladen z zahtevami iz Priloge I k tej uredbi, kot je ustrezno, če njegovo sezonsko razmerje energetske učinkovitosti (SEER) ali njegov sezonski koeficient učinkovitosti (SCOP), če je ustrezno, ni manjši od prijavljene vrednosti, minus 8 % pri prijavljeni zmogljivosti enote. Vrednosti za SEER in SCOP se določita skladu s Prilogo II. Model eno- in dvokanalne klimatske naprave je skladen z zahtevami iz Priloge I k tej uredbi, kot je ustrezno, če rezultati za stanje izključenosti in pripravljenosti ne presegajo mejnih vrednosti za več kot 10 % in če razmerje energetske učinkovitosti (EERrated) ali koeficient učinkovitosti (COPrated), če je ustrezno, ni manjši od prijavljene vrednosti, minus 10 %. Vrednosti za EER in COP se določita skladu s Prilogo II. Model klimatske naprave je skladen z zahtevami iz te uredbe, kot je ustrezno, če najvišja raven zvočne moči ne presega več kot 2 dB(A) prijavljene vrednosti. Če rezultat, določen v točki 2, ni dosežen, mora organ za nadzor trga naključno testirati še tri dodatne enote istega modela. Model klimatske naprave, razen eno- in dvokanalnih klimatskih naprav, je skladen z zahtevami iz Priloge I k tej uredbi, kot je ustrezno, če povprečje sezonskega razmerja učinkovitosti (SEER) ali sezonskega koeficienta učinkovitosti (SCOP) treh enot, če je ustrezno, ni manjše od prijavljene vrednosti, minus 8 % pri prijavljeni zmogljivosti enote. Vrednosti za SEER in SCOP se določita skladu s Prilogo II. Model eno- in dvokanalne klimatske naprave je skladen z zahtevami iz Priloge I k tej uredbi, kot je ustrezno, če povprečje rezultatov za zadevne 3 enote za stanje izključenosti in pripravljenosti ne presega mejnih vrednosti za več kot 10 % in če razmerje energetske učinkovitosti (EERrated) ali koeficient učinkovitosti (COPrated), če je ustrezno, ni manjši od prijavljene vrednosti, minus 10 %. Vrednosti za EER in COP se določita skladu s Prilogo II. Model klimatske naprave je skladen z zahtevami iz te uredbe, kot je ustrezno, če povprečna vrednost najvišje ravni zvočne moči ne presega več kot 2 dB(A) prijavljene vrednosti. Če rezultati iz točke 4 niso doseženi, model ni skladen s to uredbo. Države članice zaradi preverjanja skladnosti z zahtevami iz te uredbe uporabljajo postopke iz Priloge II in usklajene standarde, referenčne številke katerih so bile objavljene v Uradnem listu Evropske unije, in druge zanesljive, točne in ponovljive metode za izračun in merjenje, ki upoštevajo splošno priznane najsodobnejše merilne metode.

PRILOGA IV Merila uspešnosti za klimatske naprave

Ob začetku veljavnosti te uredbe je bila najboljša razpoložljiva tehnologija, ki je za klimatske naprave na voljo na trgu v smislu njihove energetske učinkovitosti, opredeljena tako: Merilo uspešnosti za raven GWP hladilnega sredstva, uporabljenega za klimatsko napravo, je GWP ≤ 20. Klimatske naprave, razen dvo- in enokanalnih klimatskih naprav Dvokanalna klimatska naprava Enokanalna klimatska naprava SEER SCOP EER COP EER COP 8,50 5,10 3,00 3,15 3,15 2,60

Versions

1. 2012-03-06