Address https://gelex.eu/eli/EU/act/2013/8@2012-06-12/sl

Contents

1. Preamble
2. (11) Tabela I Ključni finančni podatki podjetja Karjaportti v EURIH
3. (19) Tabela II Bruto ekvivalent dotacije odobrenih ukrepov v EURIH
4. (22) Tabela III Razčlenitev projektnih stroškov v zvezi s stroški prevzema v EURIH
5. (36) Tabela IV Veliki zavarovani dolgovi v EUR
6. (39) Tabela V Obresti za velike zavarovane dolgove v EUR
7. (41) Tabela VI Odlog plačila v EUR
8. (150)
9. (176)
10. (177)
11. (210)
12. (211)
13. (228)
14. (229)
15. (248)
16. (272)
17. (273)
18. Člen 5
19. Člen 6
20. Člen 7
21. 1.

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenima določbama, in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega: POSTOPEK

(1) Z dopisom z dne 15. januarja 2009 je Finska Komisijo obvestila o pomoči za reševanje, ki vsebuje poroštvo in odlog plačila dolga, za podjetje Osuuskunta Karjaportti (v nadaljnjem besedilu: Karjaportti, v času priglasitve Järvi-Suomen Portti Osuuskunta). Z dopisi z dne 5. februarja 2009, 11. februarja 2009, 16. februarja 2009 in 20. februarja 2009 je Finska Komisiji predložila dodatne informacije.

(2) Z dopisom z dne 8. aprila 2009 je Komisija sporočila Finski, da bo začela postopek v skladu s členom 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) glede priglašenih ukrepov in nekaterih ukrepov, odobrenih v preteklosti. Po navedeni odločitvi o začetku postopka je Finska Komisiji z dopisom z dne 13. maja 2009 predložila nadaljnje informacije.

(3) Odločitev Komisije, da začne formalni postopek preiskave, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije. Komisija je pozvala vse zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe o ukrepih pomoči.

(4) Pripombe je predložila ena zainteresirana stran. Komisija jih je posredovala Finski in ji dala možnost odgovora. Finska je odgovorila z dopisom z dne 28. avgusta 2009. Nadaljnje informacije je Finska predložila v elektronski pošti z dne 3. novembra 2009.

(5) Z dopisom z dne 15. decembra 2009 je Komisija obvestila Finsko o svoji odločitvi, da bo razširila postopek iz člena 108(2) PDEU v zvezi z dodatnimi ukrepi pomoči, odobrenimi v preteklosti. Finska je z dopisom z dne 12. februarja 2010 predložila dodatne informacije.

(6) Odločitev Komisije o razširitvi postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije. Komisija je pozvala vse zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe o ukrepih pomoči. Komisija ni prejela nadaljnjih pripomb zainteresiranih strani.

(7) Finska je 1. marca 2010 obvestila Komisijo, da je umaknila priglasitev glede poroštva v korist podjetja Karjaportti. Z dopisom z dne 26. marca 2010 je Komisija Finski sporočila, da bo obravnavala umik priglasitve poroštva v končnem sklepu, skupaj z drugimi ukrepi, ki so v postopku ocenjevanja. Poleg tega je Komisija Finski predložila vprašanja, na katera je Finska odgovorila z dopisom z dne 22. aprila 2010. Komisija je Finski 15. julija 2010 poslala zahtevo po informacijah, na katero je Finska odgovorila 20. avgusta 2010. Komisija je 28. septembra 2010 poslala še eno zahtevo po informacijah, na katero je Finska odgovorila 29. novembra 2012. Komisija je nato zaprosila za dodatne informacije z dopisom z dne 16. novembra 2011. Finska je navedene informacije predložila 16. decembra 2011.

UPRAVIČENEC Zadruga Karjaportti

(8) Podjetje Karjaportti je zadružno podjetje s sedežem v mestu Mikkeli ter s proizvodnimi obrati v krajih Mikkeli in Kouvola na vzhodu Finske (Itä-Suomi), v regiji, ki je upravičena do regionalne pomoči v skladu s členom 107(3)(c) PDEU. Zadruga je bila prvotno ustanovljena leta 1914. Leta 1950 se je preimenovala v Osuusteurastamo Karjaportti, od 31. decembra 2002 je delovala pod imenom Järvi-Suomen Portti Osuuskunta, 14. decembra 2010 pa se je preimenovala v Karjaportti. Podjetje Karjaportti danes zaposluje 300 stalno zaposlenih delavcev in dodatnih 100 do 120 sezonskih delavcev spomladi in poleti.

(9) Podjetje Karjaportti deluje na področju proizvodnje hrane, zlasti na področju predelave mesa v proizvode, kot so mesne kroglice in klobase. Poleg tega zadruga prodaja pakirane mesne proizvode, kose mesa in trupe. Podjetje Karjaportti v druge države članice ne izvaža veliko.

Finančni položaj podjetja Karjaportti

(10) Podjetje Karjaportti je od 1. decembra 2004 v postopku prestrukturiranja pod nadzorom sodišča v skladu z zakonom o prestrukturiranju podjetij 47/1993 (v nadaljnjem besedilu: postopek prestrukturiranja pod nadzorom sodišča; za podrobnejše informacije o prestrukturiranju pod nadzorom sodišča glej uvodne izjave 31–43).

(11) Tabela I Ključni finančni podatki podjetja Karjaportti v EURIH

Podrobnosti o finančnem položaju podjetja Karjaportti pred in med postopkom prestrukturiranja pod nadzorom sodišča so navedene v naslednji tabeli: Leto Promet Poslovni prihodki Neto poslovni izid (dobiček/izgube) Primanjkljaj v preteklih obračunskih obdobjih Delniški kapital/rezerve in nepredvideni izdatki Stanje lastniškega kapitala 2000 139620882 8682 –1169091 7681411/ 10247107 8893097 2001 139748861 2082662 549865 7812809/ 9078473 9442963 2002 135781234 2259488 14382 7783428/ 9559942 17357751 2003 128354480 –3299914 –6009055 7585778/ 9506525 11083248 2004 125849631 –3972464 –10686420 7234608/ 3497953 46141 2005 101507619 –6629915 –9235908 –7404955 7772913/ 216662 –8651289 2006 99802293 –3485054 4277565 –16640864 8141610/ 216662 –4005028 2007 86962069 –8916539 –7943878 –12363299 6244277/ 216662 –13846239 2008 80901753 –3791985 –2770037 –20307178 5768185/ 216662 –17092368 2009 64793763 305936 –2124435 –23077214 5077160/ 216662 –19907828

(12) Leta 2008 so finski davčni organi dvakrat vložili zahtevek za stečajni postopek proti podjetju Karjaportti. Pri prvem zahtevku so 7. oktobra 2008 predstavili sodno odredbo za plačilo 461579 EUR. Zahtevek so davčni organi potem umaknili. Zahtevek je bil ponovno vložen 1. decembra 2008 s sodno odredbo za plačilo 981658 EUR. Stečajni postopek proti podjetju Karjaportti je bil ustavljen junija 2009, saj je zadruga davčnim organom plačala neporavnani dolg.

OPIS UKREPOV

(13) Proučevani ukrepi vsebujejo ukrepe, ki jih je odobrilo mesto Mikkeli, kjer je sedež podjetja Karjaportti, in ukrepe, ki jih je odobrilo podjetje Finnvera Oyl (v nadaljnjem besedilu: Finnvera). Podjetje Finnvera je specializirano finančno podjetje, ki je v državni lasti Finske in je uradna izvozna agencija Finskem. V nadaljevanju so najprej opisani ukrepi, ki jih je odobrilo mesto Mikkeli (oddelek 3.1), in nato ukrepi, ki jih je odobrilo podjetje Finnvera (oddelek 3.2).

Ukrepi, ki jih je odobrilo mesto Mikkeli Poroštvo, dodeljeno 12. junija 2000 (ukrep 1) in dodelitev zemljišč (ukrep 2)

(14) Ukrep 1: S sklepom z dne 12. junija 2000 je mestni svet mesta Mikkeli odobril absolutno poroštvo (takaus) podjetju Karjaportti, ki krije 100 % prihodnjega posojila v vrednosti do 25 milijonov FIM (približno 4,2 milijona EUR). Posojilo podjetju Karjaportti je septembra 2000 odobrila banka Tapiola Pankki Oy (v nadaljnjem besedilu: Tapiola) po 5,35-odstotni fiksni obrestni meri in za obdobje 10 let. Istočasno je poroštvo izvajal mestni odbor mesta Mikkeli, saj je podpisal sporazum o poroštvu. Poroštvo je bilo zagotovljeno brez provizije za poroštvo in kot absolutno poroštvo, kjer je garant odgovoren za glavnico, kot če bi bila garantov lastni dolg, kar pomeni, da bi upnik lahko zaprosil garanta za odplačilo glavnice, ko glavnica zapade. Posojilo s poroštvom je bilo zagotovljeno za financiranje gradnje proizvodnega obrata v okrožju Tikkala v mestu Mikkeli.

(15) Poroštvo je bilo zavarovano z že obstoječimi hipotekami na nepremičnine z zabeleženo vrednostjo 7,5 milijona FIM (1261409 EUR). Ko je bil odobren ukrep 1, so bile kot zavarovanje s premoženjem na voljo hipoteke na nepremičnine v vrednosti približno 3 milijone FIM. Poleg tega je bilo poroštvo zavarovano s poslovnimi hipotekami v zabeleženi vrednosti 25 milijonov FIM oziroma 30,5 milijona FIM na premičnine podjetja Karjaportti.

(16) Ko se je decembra 2004 začel postopek prestrukturiranja pod nadzorom sodišča, je banka Tapiola zahtevala plačilo neporavnanih dolgov podjetja Karjaportti od mesta Mikkeli v zvezi s poroštvom. Po navedenih plačilih banki Tapiola je mesto Mikkeli postalo upnik podjetja Karjaportti namesto banke Tapiola (glej uvodno izjavo 34).

(17) Ukrep 2: Leta 2000 je podeželsko okrožje Mikkeli podjetju Karjaportti dodelilo tudi parcelo za gradnjo proizvodnega obrata Tikkala. Parcela je obsegala 152366 m2, mesto Mikkeli pa jo je podjetju Karjaportti zagotovilo brez plačila, kar pomeni, da ni plačalo nakupne cene. Poleg tega se je mesto Mikkeli zavezalo, da bo zemljišče preneslo pripravljeno za gradnjo. V ta namen je mesto Mikkeli podjetju Karjaportti povrnilo stroške izravnave zemljišča v vrednosti 2000000 FIM (približno 336376 EUR).

(18) Drugi ukrepi so bili podjetju Karjaportti odobreni za gradnjo proizvodnega obrata v kraju Tikkala. Podjetje Finnvera je dodelilo posojila in poroštva v znesku 20000000 FIM (približno 3363759 EUR), Ministrstvo za zaposlovanje in gospodarstvo (nekdanje Ministrstvo za trgovino in industrijo) pa je podelilo neposredne dotacije v vrednosti 15000000 FIM (približno 2552819 EUR).

(19) Tabela II Bruto ekvivalent dotacije odobrenih ukrepov v EURIH

Skupaj so imeli ukrepi za zagotovitev gradnje proizvodnega obrata v mestu Tikkala, opisani v uvodnih izjavah 14–18, nominalno vrednost 63783719 FIM (približno 10757652 EUR). Bruto ekvivalent dotacije odobrenih ukrepov je znašal 3617143 EUR glede na pregled iz naslednje tabele: Ukrep Znesek Bruto ekvivalent dotacije Poroštvo mesta Mikkeli 4204698 345786 Dodelitev zemljišč s strani mesta Mikkeli 300000 300000 Izravnava zemljišča, ki jo je plačalo mesto Mikkeli 336376 336376 Posojilo podjetja Finnvera 1681879 82162 Neposredne dotacije Ministrstva za trgovino in industrijo 2552819 2552819 SKUPAJ 10757652 3617143

(20) Bruto ekvivalent dotacije poroštva, ki ga je dodelilo mesto Mikkeli, je Finska izračunala na naslednji način: primerjala je tržno obrestno mero za primerljivo poroštvo (1,75 %) s premijo za poroštvo, ki jo je dejansko zaračunalo mesto Mikkeli (0 %). Element pomoči pri poroštvu je enak razliki med obema premijama, ki je 1,75 %. Če bi mesto Mikkeli zaračunalo premijo po navedeni meri, bi med desetletnim obdobjem veljavnosti poroštva izterjalo premije v znesku 2406250 FIM, kar bi diskontirano po 5,7-odstotni meri na dan dodelitve poroštva znašalo 1055949 FIM (približno 345786 EUR).

(21) Bruto ekvivalent dotacije za posojilo podjetja Finnvera je Finska izračunala na naslednji način: primerjala je obresti, ki jih je podjetje Finnvera zaračunalo za posojilo (6-mesečni EURIBOR, zvišan za 1,75 %) z referenčno obrestno mero v skladu z Obvestilom Komisije o načinu določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj, ki je veljalo ob dodelitvi posojila. Element pomoči je enak razliki med obema obrestnima merama v obdobju veljavnosti posojila (10 let). Provizija, ki jo je podjetje Karjaportti moralo plačati za posojilo (0,5 %), je bila odšteta od rezultata izračuna. Ob diskontiranju po 5,7-odstotni meri na dan dodelitve poroštva je element pomoči znašal 82162 EUR.

(22) Tabela III Razčlenitev projektnih stroškov v zvezi s stroški prevzema v EURIH

Upravičeni stroški naložbe so bili izračunani na podlagi stroškov v zvezi s stroški prevzema v skladu z razčlenitvijo iz naslednje tabele: Zemljišča in zgradbe 14208192 Stroji in oprema 11155379 Pisarniška oprema/programska oprema 572356 SKUPAJ 25935928

(23) Element pomoči v vrednosti 3617143 EUR ustreza 13,95-odstotni intenzivnosti pomoči skupnih upravičenih stroškov v vrednosti 25935928 EUR.

(24) Podjetje Karjaportti se je za ukrepe, ki jih je odobrilo mesto Mikkeli, prijavilo pred začetkom dela na naložbenem projektu. Finska je ukrepe sprejela za spodbujanje regionalnega razvoja. Novi proizvodni obrat bi moral število delovnih mest v regiji zvišati s 400 na 550 ali 600.

Nakup zemljišč (ukrep 3)

(25) Mesto Mikkeli je 28. februarja 2002 kupilo šest zemljišč in eno zgradbo s povezanimi najemi od podjetja Karjaportti. Nakupna cena je bila 6646787 EUR. Ob roku za nakup zemljišč, ki ga je imelo mesto Mikkeli, in, v primeru enega zemljišča, ob datumu prenosa lastništva mestu Mikkeli zemljišča niso bila obremenjena s hipotekami.

Poroštvo, dodeljeno 8. marca 2004 (ukrep 4)

(26) S sklepom z dne 8. marca 2004 je mestni svet mesta Mikkeli dodelil poroštvo, ki je krilo 100 % posojila v vrednosti 607054 EUR, ki ga je dodelila banka Tapiola. Dne 14 aprila 2004 je bilo posojilo dodeljeno po 4-odstotni fiksni obrestni meri za obdobje 10 let. Poroštvo je bilo dodeljeno brez provizije za poroštvo in kot absolutno poroštvo. Posojilo oziroma poroštvo sta bila dodeljena, da nadomestita posojilo, ki ga je odobrila banka Tapiola, za katerega je mesto Mikkeli prvotno dodelilo poroštvo s sklepom z dne 2. novembra 1992. Prvotno posojilo je znašalo 7,5 milijona FIM (1261409 EUR) in je bilo dodeljeno po 4,5-odstotni obrestni meri za obdobje 10 let.

(27) Poroštvo je bilo zavarovano s hipotekami na lastnino na proizvodnem obratu Tikkala, ki so bile že uporabljene kot zavarovanje pri ukrepu 1. Poleg tega je mesto Mikkeli imelo v lasti poslovno hipoteko z zabeleženo vrednostjo v registru poslovnih hipotek 25 milijonov FIM. Tudi ta poslovna hipoteka je bila že uporabljena kot zavarovanje pri ukrepu 1.

(28) Ko se je decembra 2004 začel postopek prestrukturiranja pod nadzorom sodišča, je banka Tapiola zahtevala plačilo neporavnanih dolgov podjetja Karjaportti od mesta Mikkeli v zvezi s poroštvom. Po navedenih plačilih je mesto Mikkeli postalo upnik podjetja Karjaportti namesto banke Tapiola (glej uvodno izjavo 34).

Poroštvo, dodeljeno 10. maja 2004 (ukrep 5)

(29) S sklepom z dne 10. marca 2004 je mestni svet mesta Mikkeli dodelil absolutno poroštvo, ki je krilo 100 % posojila v vrednosti 1,7 milijona EUR, ki ga je dodelila banka Tapiola. Banka Tapiola se je 8. junija 2004 posledično odločila dodeliti 3-letno naložbeno posojilo v vrednosti do 1,7 milijona EUR po spremenljivi obrestni meri 12-mesečni EURIBOR, zvišan po 0,3-odstotni fiksni marži. Poroštvo je bilo dodeljeno brez provizije za poroštvo in kot absolutno poroštvo. Poroštvo je bilo zavarovano z isto hipoteko na nepremičnino na proizvodni obrat Tikkala kot ukrep 1 in ukrep 4 ter isto poslovno hipoteko, ki je v lasti mesta Mikkeli. Poleg tega je mesto Mikkeli prejelo nov hipotekarni instrument za zavarovanje z zabeleženo vrednostjo 1135268 EUR na proizvodni obrat Tikkala kot posebno zastavo.

(30) Ko se je decembra 2004 začel postopek prestrukturiranja pod nadzorom sodišča, je banka Tapiola zahtevala plačilo neporavnanih dolgov podjetja Karjaportti od mesta Mikkeli v zvezi s poroštvom. Po navedenih plačilih je mesto Mikkeli postalo upnik podjetja Karjaportti namesto banke Tapiola (glej uvodno izjavo 34).

Ukrepi v okviru postopka prestrukturiranja pod nadzorom sodišča (ukrep 6)

(31) Podjetje Karjaportti je 17. novembra 2004 skupaj z upniki Nordea Bank Finland Abp (v nadaljnjem besedilu: Nordea Bank), Nordea Rahoitus Suomi Oy (v nadaljnjem besedilu: Nordea Financing) in OKO Osuuspankkien Keskuspankki Oyj (od 1. marca 2008 se podjetje imenuje Pohjola Pankki Oyj, v nadaljnjem besedilu: OKO/Pohjola Bank) vložilo zahtevek za postopek prestrukturiranja pod nadzorom sodišča na okrožnem sodišču mesta Mikkeli. V skladu s finsko zakonodajo se lahko taki postopki prestrukturiranja izvajajo za sanacijo problematičnega podjetja dolžnika s sposobnostjo preživetja, da se zagotovi njegovo nadaljnje uspešno delovanje in se dosežejo dogovori za plačilo dolga. Postopek prestrukturiranja pod nadzorom sodišča v zvezi s podjetjem Karjaportti se je s sklepom okrožnega sodišča mesta Mikkeli začel 1. decembra 2004. Zakon pravi, da od začetka postopka dolžnik ne sme več poplačati dolgov prestrukturiranja ali zagotoviti zastave za take dolgove. Dolgovi prestrukturiranja so vsi dolgovi, ki so nastali pred datumom začetka.

(32) Posledično je bil 23 junija 2005 okrožnemu sodišču predložen program prestrukturiranja in 30. novembra 2005 revidirani program prestrukturiranja. Veljavnost programa prestrukturiranja, ki ga je okrožno sodišče odobrilo 30. januarja 2006, je deset let (do 1. julija 2015). Med letoma 2004 in 2008 je podjetje Karjaportti prekinilo 372 pogodb o zaposlitvi in preneslo nekatere dejavnosti, kot na primer pridobitve, mesarstvo ter dejavnosti rezanja, na zunanje izvajalce.

(33) Skupaj se je približno [30–70] % dolgov prestrukturiranja, za katere je veljal postopek prestrukturiranja pod nadzorom sodišča, dolgovalo zasebnim upnikom. Zasebni upniki z največjim deležem pri navedenih dolgovih so bile zgoraj omenjene banke Nordea Bank, OKO/Pohjola Bank in Nordea Financing.

(34) Banka Tapiola je 16. decembra 2004 v zvezi s tem postopkom prestrukturiranja pod nadzorom sodišča od mesta Mikkeli zahtevala, da plača neporavnane zneske treh posojil, ki jih je zajamčilo mesto Mikkeli in so opisana v 3.1.1, 3.1.3 in 3.1.4. Po plačilu banki Tapiola je mesto Mikkeli postalo upnik podjetja Karjaportti v zvezi s skupnim zneskom treh neporavnanih posojil, ki je znašal 5356895 EUR. Posojila so bila zavarovana s premoženjem, opisanim v uvodnih izjavah 15, 27 in 29.

(35) Poleg tega je mesto Mikkeli vložilo zahtevek v znesku 682087 EUR v postopku prestrukturiranja pod nadzorom sodišča, ki je zajemal neplačane stroške mestni upravi zemljišč, oddelku za upravljanje voda mesta Mikkeli in oddelku za ravnanje z odpadki mesta Mikkeli. Ta zahtevek je bil tudi zavarovan s premoženjem, opisanim v uvodnih izjavah 15, 27 in 29.

(36) Tabela IV Veliki zavarovani dolgovi v EUR

Posojila in drugi dolgovi (neplačani stroški) mestu Mikkeli so se upoštevali kot veliki zavarovani dolgovi v postopku prestrukturiranja pod nadzorom sodišča. Drugi veliki zavarovani zahtevki so bili v lasti zasebnih akterjev (Nordea Bank, Nordea Financing, OKO/Pohjola Bank) in podjetja Finnvera. Upniki velikih zavarovanih dolgov Znesek Delež v % Nordea Bank […]* [10–40] % Nordea Financing […] [0–20] % OKO/Pohjola Bank […] [10–40] % Finnvera […] [10–40] % Mesto Mikkeli – zapadla posojila zaradi sproženih poroštev […] [10–40] % Mesto Mikkeli – drugi dolgovi (neplačani stroški) […] [0–20] % SKUPAJ 24579150 100 %

(37) V povezavi s posojili in drugimi dolgovi (neplačanimi stroški) mesta Mikkeli so bili v programu prestrukturiranja predvideni naslednji ukrepi:

(38) Posojilo mesta Mikkeli v vrednosti 5356895 EUR je bilo obravnavano kot zavarovani dolg in je bilo razdeljeno v dva dela. Za oba dela so se zmanjšale obrestne mere v skladu s programom prestrukturiranja: za 4-milijonski del EUR je obrestna mera do 31 decembra 2010 znašala […] EURIBOR, znižan za […] % (vendar obrestna mera ni smela biti večja od […] % ali manjša od […] %). Po tem roku je bila zaračunana obrestna mera v višini […] EURIBOR. Za preostali del 1356895 milijona EUR je bila zaračunana obrestna mera […] EURIBOR. Tako kot posojila so bili tudi neplačani stroški v vrednosti 682087 EUR obravnavani kot zavarovani dolg, obrestna mera pa je bila zmanjšana na […] EURIBOR.

(39) Tabela V Obresti za velike zavarovane dolgove v EUR

Tudi za zavarovane dolgove zasebnih upnikov je v programu prestrukturiranja predvidena obrestna mera […] EURIBOR. Za določen znesek za vsakega upnika razen […] je bila do 31. decembra 2010 predvidena znižana obrestna mera […] EURIBOR, znižan za […] %, z najmanjšimi obrestmi […] % in največjimi obrestmi […] %. Po 31. decembru 2010 je bila obrestna mera za vse zavarovane dolgove […] EURIBOR. Upniki velikih zavarovanih dolgov Obrestna mera […] EURIBOR, znižan za […] % do 31. decembra 2010, po navedenem datumu bo obrestna mera […] EURIBOR zaračunana za znesek v vrednosti Obrestna mera […] EURIBOR za znesek v vrednosti Nordea Bank in Nordea Financing […] […] OKO/Pohjola Bank […] […] Finnvera […] […] Mesto Mikkeli – zapadla posojila zaradi sproženih poroštev […] […] Mesto Mikkeli – drugi dolgovi (neplačani stroški) […]

(40) Mesto Mikkeli se je strinjalo z odlogom plačila zgoraj navedenih dolgov. V skladu s programom prestrukturiranja je povračilo zavarovanih dolgov mesta Mikkeli predvideno za leto 2015. Prvi obrok bi moral biti plačan 1. julija 2009, od leta 2010 sta bila predvidena dva obroka na leto in leta 2015 mora biti plačan preostali veliki del zavarovanih dolgov, kar je […] EUR za zapadla posojila zaradi sproženih poroštev oziroma […] EUR za druge dolgove (neplačane stroške).

(41) Tabela VI Odlog plačila v EUR

Tudi zasebni upniki so se strinjali z odlogom plačil svojih zavarovanih dolgov. Upniki velikih zavarovanih dolgov Dolg Obrok z rokom 1.7.2009, 2.1.2010 in 1.7.2010 % skupnega zneska dolgov Obrok z rokom 2.1.2011 in 1.7.2011 % skupnega zneska dolgov Obrok z rokom vsakih šest mesecev od datuma začetka 2.1.2012 do 2.1.2015 % skupnega zneska dolgov Obrok z rokom 1.7.2015 % skupnega zneska dolgov Nordea Bank […] […] […] […] […] […] […] […] […] Nordea Financing […] […] […] […] […] […] […] […] […] OKO/Pohjola Bank […] […] […] […] […] […] […] […] […] Finnvera […] […] […] […] […] […] […] […] […] Mesto Mikkeli […] […] […] […] […] […] […] […] […] Mesto Mikkeli […] […] […] […] […] […] […] […] […] Skupaj 24579150 500000 2 % 1000000 4 % 1500000 6 % 10579150 43 %

(42) V skladu s programom prestrukturiranja bi morali biti posojila in neplačani stroški mestu Mikkeli povrnjeni do leta 2015, pri čemer se večji del neporavnanega zneska povrne leta 2015. Če leta 2015 podjetje Karjaportti ne bo izpolnjevalo določenih gospodarskih zahtev po koncu postopka prestrukturiranja pod nadzorom sodišča (če bo razmerje med obveznostmi in operativno maržo večje od 4), bo mesto Mikkeli opustilo največ [0–3] milijonov EUR neporavnanih dolgov.

(43) Ob koncu postopka prestrukturiranja pod nadzorom sodišča se bodo zmanjšali tudi zahtevki drugih upnikov. Banka Nordea Bank bo opustila največ [0–3 milijonov] EUR in banka Nordea Financing največ [0–2 milijona] EUR. Zahtevek podjetja Finnvera bo zmanjšan za največ [0–2 milijona] EUR. Zahtevek […] ne bo zmanjšan. V skladu s programom prestrukturiranja zneski, za katere se zmanjšajo zavarovani dolgovi, temeljijo na vrednosti zavarovanj s premoženjem za zavarovana posojila v dveh različnih primerih: prvi primer je bil, da podjetje Karjaportti še naprej deluje, drugi primer pa je bil, da podjetje Karjaportti spremeni delovanje ali z njim preneha, kar pomeni, da morajo biti zavarovanja s premoženjem uresničena. Obe vrednosti sta rezultat ugotovitev dveh neodvisnih ocen. Točen znesek, za kolikor je bil zavarovani dolg zmanjšan, je bil za vsakega upnika ugotovljen ločeno. Pri tem je bila upoštevana uvrstitev upnika, primerjani pa sta bili tudi vrednosti v obeh različnih primerih.

Nakup delnic od podjetja Karjaportti (ukrep 7)

(44) Podjetje Karjaportti je 2. septembra 2005 prodalo 50 % delnic nepremičninskega podjetja Kiinteistö Oy Suksimäki podjetju v lasti mesta Mikkeli po nakupni ceni 860000 EUR.

Pretvorba neplačanih obrestnih mer v posojila (ukrep 8)

(45) Podjetje Karjaportti ni plačalo zapadlih obresti za zavarovane dolgove mesta Mikkeli, ki so nastale med 16. decembrom 2004 in 19. decembrom 2005. Navedene obresti so znašale 281982 EUR in so bile s sklepom mestnega sveta mesta Mikkeli z dne 19. decembra 2005 pretvorjene v posojilo za obdobje odplačila do konca leta 2010. Obrestna mera posojila znaša 3-mesečni EURIBOR, zvišan za 0,3 %. Povračilo naj bi se začelo marca 2009 in bi moralo zajemati štiri enake obroke, ki bi bili plačani dvakrat letno, kar pomeni, da bi moralo biti leta 2009 plačanih 144991 EUR in leta 2010144991 EUR. Povračilo dolgovanih zneskov je bilo vsaj deloma odloženo (glej ukrep 12).

(46) Pretvorba neplačanih obrestnih mer v posojila leta 2005 je bila načeloma opredeljena v programu prestrukturiranja. Program predvideva, da se ne le mesto Mikkeli, temveč vse zavarovane upnike v tem okviru obravnava na podoben način. V skladu s tem je 28. decembra 2005 [en zasebni upnik] pretvoril obrestne mere v posojilo, ki je znašalo približno 1623000 EUR, z obdobjem odplačila do konca leta 2010. Obrestna mera je bila 3-mesečni EURIBOR, zvišan za 1,5 %. Povračilo bi se moralo začeti leta 2009. [Drugi zasebni upnik] je 29. decembra 2005 pretvoril obrestne mere v posojilo, ki je znašalo približno 1532500 EUR, z obdobjem odplačila do konca leta 2010. Obrestna mera je bila 3-mesečni EURIBOR, zvišan za 2 %. Povračilo bi se moralo začeti leta 2009.

Odpis dolgov v računovodskih izkazih iz leta 2006 (ukrep 9)

(47) S sklepom z dne 5. februarja 2007 se je mestni odbor mesta Mikkeli strinjal z odpisom neporavnanih dolgov iz računov terjatev iz leta 2006 podjetju Karjaportti v vrednosti 274023 EUR. Odpis dolga iz računov ni vplival na pravno razmerje med upnikom in dolžnikom, zato je mesto Mikkeli še naprej poskušalo izterjati dolgove.

Odpis dolgov v računovodskih izkazih iz leta 2008 (ukrep 10)

(48) Mesto Mikkeli je odpisalo negotove terjatve iz računovodskih izkazov iz leta 2008 podjetju Karjaportti v višini 5,7 milijona EUR. Odpis dolga iz računov ni vplival na pravno razmerje med upnikom in dolžnikom, zato je mesto Mikkeli še naprej poskušalo izterjati dolgove.

Poroštvo, načrtovano za leto 2009, ki se ni izvajalo (ukrep 11)

(49) Mestni svet mesta Mikkeli se je 8. decembra 2008 odločil zagotoviti absolutno poroštvo v vrednosti 2,75 milijona EUR za kritje prihodnjega posojila banke Tapiola podjetju Karjaportti. Mestni svet je pooblastil mestni odbor, da določi podrobne pogoje v zvezi z absolutnim poroštvom, to je, da izvaja poroštvo. V skladu s priglasitvijo bi moralo posojilo znašati 5819807 EUR po 3,65-odstotni obrestni meri. Priglašeni ukrep predvideva kot pristojbino za poroštvo enkratno 4-odstotno provizijo, poroštvo pa bo dodeljeno za 10 let.

(50) Sklep mestnega sveta mesta Mikkeli ni bil dokončen, saj je bila na upravnem sodišču mesta Kuopio (Kuopion Hallinto-Oikeus) vložena pritožba. Po tej pritožbi je sodišče mestu Mikkeli odredilo, da zaustavi izvajanje poroštva in pri Komisiji zaprosi za odobritev pomoči.

(51) Ker sklep mestnega sveta mesta Mikkeli, da zagotovi poroštvo, ni bil dokončen, se je banka Tapiola vzdržala dodelitve posojila podjetju Karjaportti. Nazadnje je Finska umaknila priglasitev poroštva marca 2010, ko je podjetje Karjaportti umaknilo svojo prošnjo za poroštvo in ko se je mestni odbor 22. februarja 2010 odločil, da ne bo izvajal sklepa mestnega sveta.

Odlog plačila dolgov od leta 2009 (ukrep 12)

(52) Odlog odplačila zavarovanih dolgov: v skladu s programom prestrukturiranja, ki ga je odobrilo sodišče, bi moralo podjetje Karjaportti povrniti leta 2009 […] EUR in leta 2010 […] EUR neporavnanega zneska zavarovanih dolgov (glej tabelo VI). V skladu s priglasitvijo bi morala biti povrnitev teh zneskov odložena najpozneje do 1. julija 2015.

(53) Odlog odplačila posojila, dodeljenega leta 2005 (pretvorba neplačanih obrestnih mer): podjetje Karjaportti bi moralo leta 2009 povrniti 140991 EUR in leta 2010 enak znesek neporavnanega zneska obresti, pretvorjenih v posojilo (glej uvodno izjavo 40). V skladu s priglasitvijo bi morala biti povrnitev teh zneskov odložena do obdobja 2011–2013.

(54) Upravno sodišče mesta Kuopio (Kupion Hallinto-Oikeus) je 4. februarja 2009 prepovedalo izvajanje sklepa mestnega sveta glede odloga plačila dolga. Vendar se zdi, da je bilo plačilo dolgov vseeno odloženo. Od maja 2009 je podjetje Karjaportti redno podajalo predloge mestu Mikkeli in svojim drugim upnikom, da odložijo plačila zapadlih dolgov in tako zaščitijo nadaljnje delovanje zadruge. Te predloge je mestni odbor mesta Mikkeli odobril.

Ukrepi, ki jih je odobrilo podjetje Finnvera

(55) Glede na informacije, ki jih je predložila Finska, je podjetje Finnvera v letih 2004–2008 dodelilo podjetju Karjaportti več posojil in poroštev.

(56) Podjetje Finnvera je specializirano finančno podjetje, ki je v lasti Finske in je uradna izvozna agencija Finskem. Delovanje podjetja Finnvera usmerjajo industrijski cilji in cilji politike lastninske pravice, ki jih določa država. Med te cilje spadajo: večanje števila mladih podjetij, omogočanje financiranja sprememb, s katerimi se srečujejo mala in srednje velika podjetja, ter spodbujanje rasti podjetja, internacionalizacije in izvoza. Od podjetja Finnvera se pričakuje, da pri svojem delovanju spoštuje načelo gospodarske samozadostnosti. Vendar Finska krije del izgub kredita in poroštva podjetja Finnvera, saj je država neposredno odgovorna za domača poroštva in zavarovanja izvoznih kreditov, ki jih je dodelilo podjetje Finnvera, država pa odobri tudi poroštva za pridobivanje sredstev podjetja Finnvera. Ti državni ukrepi v zvezi s podjetjem Finnvera ne spadajo v področje uporabe tega sklepa in Komisija si pridržuje pravico, da jih oceni pozneje. Za podjetje Finnvera velja Zakon o upravnem postopku 434/2003.

(57) V zvezi z upravljanjem podjetja Finnvera je nadzorni svet, ki nadzoruje, kako upravni odbor in izvršni direktor upravljata podjetje, predstavnik lastnika podjetja, ki je v primeru podjetja Finnvera država. Člani nadzornega sveta so izbrani iz poslanskih skupin političnih strank na podlagi njihove zastopanosti v finskem parlamentu. Poleg tega nadzorni svet podjetja Finnvera vključuje predstavnike organizacij, ki delujejo v skladu s cilji industrijske politike podjetja. Upravni odbor, ki ima 6–9 članov in 2 namestna člana, potrdi strategijo podjetja, odobri računovodske izkaze in vmesna poročila, usmerja razvoj podjetja ter zagotavlja, da je delovanje v skladu s pravom in izpolnjuje cilje, ki jih je zastavil lastnik. Štirje člani odbora in dva namestna člana so izvoljeni med kandidati, ki jih imenujejo različna ministrstva. Izvršni direktor je odgovoren za upravljanje podjetja.

(58) Podjetje Finnvera je oproščeno plačevanja dohodnine od 25. septembra 2007. Komisija je to oprostitev odobrila. Sklep o odobritvi temelji na dejstvu, da so se finski organi zavezali, da bo podjetje Finnvera omejilo svoje dejavnosti na upravljanje shem državne pomoči.

Poroštvo, dodeljeno 17. marca 2004 (ukrep 13)

(59) Podjetje Finnvera je 17. marca 2004 dodelilo 100-odstotno poroštvo za posojilo v vrednosti 91000 EUR s 3-odstotno letno provizijo za poroštvo. Posojilo za obdobje 3 let je dodelila banka Tapiola po [2–5]-odstotni letni fiksni obrestni meri. Posojilo oziroma poroštvo sta bila zagotovljena, da nadomestita posojilo, ki ga je banka Tapiola dodelila leta 1992.

Posojilo, dodeljeno 12. januarja 2006 (ukrep 14)

(60) Podjetje Finnvera je 12. januarja 2006 dodelilo posojilo v vrednosti 180000 EUR po obrestni meri 6-mesečni EURIBOR, zvišan za 2 % letno. Posojilo je povezano z obrestmi, nastalimi med postopkom prestrukturiranja med 2. decembrom 2004 in 28. februarjem 2008, ki so bile pretvorjene v nov kreditni program. Posojilo je bilo zavarovano s hipotekami na lastnino v krajih Tikkala, Lappeenranta in Kouvola ter delnicami v […]. Posojilo je veljalo do konca leta 2010 in povračilo bi se moralo začeti leta 2009. Dne 23. novembra 2011 je bilo […] EUR kapitala še vedno neporavnanega. Zasebna upnika […] in […] sta obrestne mere istočasno pretvorila v posojila.

(61) [En zasebni upnik] je 28. decembra 2005 pretvoril obrestne mere v posojilo, ki je znašalo približno 1623000 EUR, z obdobjem odplačila do konca leta 2010. Obrestna mera je bila 3-mesečni EURIBOR, zvišan za 1,5 %. Povračilo bi se moralo začeti leta 2009.

(62) [Drug zasebni upnik] je 29. decembra 2005 pretvoril obrestne mere v posojilo, ki je znašalo približno 1532500 EUR, z obdobjem odplačila do konca leta 2010. Obrestna mera je bila 3-mesečni EURIBOR, zvišan za 2 %. Povračilo bi se moralo začeti leta 2009.

Poroštvo, dodeljeno 14. septembra 2006 (ukrep 15)

(63) Podjetje Finnvera je 14. septembra 2006 dodelilo posredno osebno jamstvo […] v znesku 300000 EUR z 1,65-odstotno letno provizijo za poroštvo, ki jo plača podjetje Karjaportti. […] je v zameno podjetju Karjaportti dodelil poroštvo v enakem znesku po 1,25-odstotni obrestni meri. To poroštvo in posredno osebno jamstvo sta krila 16,7 % od 1,8 milijona EUR, povezanih s pogodbo o podizvajalskih delih med […] in podjetjem Karjaportti. Veljavnost poroštva podjetja Finnvera je bila 8 mesecev. Preostali del podizvajalske pogodbe sta zajemali poroštvi upnikov […] in […] (825000 EUR oziroma 675000 EUR), ki sta zaračunala 1,75-odstotno provizijo za poroštvo. Podjetje Finnvera ni sodelovalo pri dodelitvi teh poroštev, kar pomeni, da niso bila posredna osebna jamstva. Posredno osebno jamstvo podjetja Finnvera je poteklo 30. junija 2007, ne da bi začelo delovati. V skladu s tem na podlagi tega poroštva niso nastale plačilne obveznosti podjetja Finnvera.

Posojilo, dodeljeno 6. julija 2007 (ukrep 16)

(64) Podjetje Finnvera je 6. julija 2007 dodelilo posojilo v vrednosti 250000 EUR po obrestni meri 6-mesečni EURIBOR, zvišan za 2,5 % letno. Posojilo je veljalo za obdobje šestih mesecev in bi moralo biti povrnjeno do 15. januarja 2008. Do sedaj je bil povrnjen le del posojila (neporavnani znesek z dne 23. novembra 2011: […]).

(65) Obenem sta zasebna upnika […] in […] dodelila posojili v vrednosti 800000 EUR oziroma 650000 EUR, ki sta prav tako veljali za obdobje šestih mesecev. Obrestna mera navedenih posojil je bila 1-mesečni EURIBOR, zvišan za 2 %. Tudi povračilo njunih posojil je bilo odloženo (neporavnana zneska z dne 23. novembra 2011: […] EUR in […] EUR).

(66) Za obe navedeni posojili in posojilo, ki ga je dodelilo podjetje Finnvera, je podjetje Karjaportti zagotovilo naslednja zavarovanja s premoženjem: poslovno hipoteko z zabeleženo vrednostjo v višini 1850067 EUR, delnice v podjetju […] in bančni račun. Ta zavarovanja s premoženjem so bila razdeljena med podjetjem Finnvera, […] in […] glede na njihovo tveganje v povezavi s posojili. Pravzaprav so bili trije upniki enako uvrščeni in so zavarovanje s premoženjem razdelili glede na deleže odstotkov (podjetje Finnvera: [0–30] %; [prvi zasebni upnik]: [10–50] %; [drugi zasebni upnik]: [10–50] %).

Poroštvo, dodeljeno 9. januarja 2008 (ukrep 17)

(67) Podjetje Finnvera je 9. januarja 2008 dodelilo posredno osebno jamstvo za […] v znesku 280000 EUR z 2,5-odstotno letno provizijo za poroštvo, ki jo plača podjetje Karjaportti. Posredno osebno jamstvo je krilo 80 % poroštva, ki ga je […] zagotovilo podjetju Karjaportti 11. januarja 2008, v vrednosti 350000 EUR v zvezi s podizvajalsko pogodbo med […] in […]. […] je zaračunal [0–3]-odstotno provizijo za poroštvo. Podjetje Finnvera je dostopalo do zavarovanja s premoženjem v obliki lastništva delnic podjetja Karjaportti v […]. Glede na oceno z dne 8. januarja 2008, ki jo je opravilo podjetje Finnvera, so imele te delnice ob dodelitvi posrednega osebnega jamstva zavarovano vrednost za podjetje Finnvera v višini […] EUR. Posredno osebno jamstvo je poteklo 28. februarja 2011 in v njegovem okviru ni bilo opravljenih plačil.

RAZLOGI ZA ZAČETEK POSTOPKA

(68) Kot je opisano v uvodnih izjavah 2, 3 in 6, se je Komisija 8. aprila 2009 odločila za začetek formalnega postopka preiskave (v nadaljnjem besedilu: prva odločitev o začetku postopka). Ta formalni postopek preiskave je bil 15. decembra 2009 razširjen na več dodatnih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: druga odločitev o začetku postopka).

Ukrepi, ki jih je odobrilo mesto Mikkeli Poroštvo, dodeljeno 12. junija 2000 (ukrep 1)

(69) V svoji prvi odločitvi o začetku postopka je Komisija imela pomisleke o skladnosti zadevnega ukrepa z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Prvič, v skladu z Obvestilom Komisije o uporabi členov 87 in 88 pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o poroštvih 2000), ki je veljalo ob odobritvi ukrepa, ukrep lahko pomeni državno pomoč, ker je poroštvo krilo 100 % zadevnega posojila. Tega sklepa obvestilo o poroštvih 2008, ki trenutno velja, ne bi spremenilo. Poleg tega dodelitev poroštva brez provizije, pri čemer je prisotno finančno tveganje brez protiuteži, ne more biti opisana kot vedenje udeleženca na trgu.

(70) Komisija je imela pomisleke glede združljivosti, in sicer ali bi poroštvo lahko bilo izjema v skladu s členom 107(3) PDEU, saj na podlagi predhodne ocene pogoji Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (v nadaljnjem besedilu: smernice za reševanje in prestrukturiranje 1999) naj ne bi bili izpolnjeni.

Dodelitev zemljišč (ukrep 2)

(71) V drugi odločitvi o začetku postopka je Komisija izrazila pomisleke, da je bila prodaja opravljena v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu, saj zahteve iz Sporočila Komisije o elementih državne pomoči pri prodaji zemljišč in objektov s strani javnih oblasti niso bile izpolnjene. Upoštevalo se je, da tržna cena ni bila plačana, saj je bilo zemljišče dodeljeno podjetju Karjaportti brez plačila. Poleg tega podjetje Karjaportti ni nosilo stroškov izravnave zemljišča.

Nakup zemljišč (ukrep 3)

(72) V drugi odločitvi o začetku postopka je Komisija izrazila dvome, da so bili pogoji nakupa skladni z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu, saj Finska ni zagotovila dokaza, da je nakup zemljišč potekal po tržnih pogojih, kot na primer ocene zemljišč neodvisnih strokovnjakov.

Poroštvo, dodeljeno 8. marca 2004 (ukrep 4)

(73) V drugi odločitvi o začetku postopka je Komisija imela pomisleke o skladnosti zadevnega ukrepa z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Prvič, v skladu z obvestilom o poroštvih 2000, ki je veljalo ob dodelitvi, ukrep lahko pomeni državno pomoč, saj poroštvo krije 100 % zadevnega posojila. Tega sklepa obvestilo o poroštvih 2008, ki trenutno velja, ne bi spremenilo. Poleg tega dodelitev poroštva brez provizije, pri čemer je prisotno finančno tveganje brez protiuteži, ne more biti opisano kot vedenje udeleženca na trgu, zlasti v položaju, ko je podjetje že bilo v težavah.

(74) Glede združljivosti ukrepa Komisiji ni bilo zagotovljenih dovolj informacij, s katerimi bi lahko ugotovila, ali so bile zahteve iz smernic za reševanje in prestrukturiranje 1999 izpolnjene.

Poroštvo, dodeljeno 10. maja 2004 (ukrep 5)

(75) Komisija je imela podobne pomisleke kot pri poroštvu, dodeljenem 8. marca 2004.

Soglasje k postopku prestrukturiranja pod nadzorom sodišča (ukrep 6)

(76) V prvi odločitvi o začetku postopka je imela Komisija pomisleke o skladnosti ukrepov, sprejetih med postopkom prestrukturiranja, z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(77) Prvič, mesto Mikkeli se je strinjalo z znižanjem obrestnih mer za zavarovane dolgove, kar je pomenilo, da so bile zaračunane obrestne mere veliko pod referenčno obrestno mero za Finsko v tistem času. Ker je referenčna obrestna mera obravnavana kot tržna obrestna mera za zdrava podjetja in ker je bilo podjetje Karjaportti v tistem času v težavah, se je Komisiji zdelo malo verjetno, da bi zasebni upnik dodelil posojila po tako nizki obrestni meri.

(78) Glede združljivosti ukrepov je Komisija v času sklepa le slabo poznala ukrepe prestrukturiranja, ki jih je sprejemalo podjetje Karjaportti od leta 2004. Menilo se je, da stalno prestrukturiranje ni bilo uspešno, saj so davčni organi decembra 2008 vložili zahtevek za stečajni postopek glede podjetja Karjaportti. Zato je imela Komisija pomisleke, da bi se dolgoročno uspešno delovanje podjetja lahko doseglo s pomočjo sprejetih ukrepov prestrukturiranja. Glede drugih meril za pomoč za prestrukturiranje v skladu s smernicami za reševanje in prestrukturiranje 2004 Komisija ni mogla oceniti, ali so bile izpolnjene druge zahteve smernic za reševanje in prestrukturiranje, saj ni bilo priglasitve ali načrta prestrukturiranja.

Nakup delnic od podjetja Karjaportti (ukrep 7)

(79) V drugi odločitvi o začetku postopka je Komisija imela pomisleke o skladnosti zadevnega ukrepa z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu, saj Finska ni zagotovila dokazov, da je nakup delnic potekal pod tržnimi pogoji.

Pretvorba neplačanih obrestnih mer v posojila (ukrep 8)

(80) Glede pretvorbe neplačanih obrestnih mer v posojila se je mesto Mikkeli strinjalo, da za posojilo zaračuna zelo nizko obrestno mero. Pravzaprav sta zasebna upnika, ki sta pretvorila svoje neplačane obrestne mere, izpogajala višje obrestne mere, zato je Komisija imela pomisleke, ali bi tak pristop lahko bil v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

Odpis dolgov v računovodskih izkazih iz let 2006 in 2008 (ukrepa 9 in 10)

(81) V drugi odločitvi o začetku postopka je Komisija obravnavala dejstvo, da bi, če je odpis dolgov v računovodskih izkazih iz let 2006 in 2008 pomenil tudi, da je pravna obveznost prenehala veljati, odpis potem pomenil prednost za podjetje Karjaportti. Komisija je imela pomisleke, ali bi zasebni vlagatelj v tržnem gospodarstvu ravnal enako.

Poroštvo, načrtovano za leto 2009, ki se ni izvajalo (ukrep 11)

(82) V prvi odločitvi o začetku postopka je Komisija imela pomisleke, da bi mesto Mikkeli ravnalo kot zasebni vlagatelj v tržnem gospodarstvu pri dodelitvi poroštva, in je najprej menila, da je poroštvo vsebovalo državno pomoč. Glede združljivosti je Komisija imela pomisleke, ali bo poroštvo skladno s smernicami za reševanje in prestrukturiranje 2004, saj naj načelo o enkratni pomoči ne bi bilo izpolnjeno. Poleg tega sta bili provizija za poroštvo in obrestna mera za posojilo prenizki za izpolnitev točke 25(a) smernic ter poroštvo ni bilo v skladu s točko 25(c) smernic, saj ni bilo omejeno na šest mesecev.

Odlog plačila dolgov od leta 2009 (ukrep 12)

(83) V prvi odločitvi o začetku postopka je Komisija imela pomisleke, da je mesto Mikkeli ravnalo kot zasebni vlagatelj v tržnem gospodarstvu pri soglasju z odlogom plačila dolgov, in je najprej menila, da je ukrep zajemal državno pomoč. Glede združljivosti je Komisija imela pomisleke, ali bi bil odlog plačila dolgov skladen s smernicami za reševanje in prestrukturiranje 2004, saj naj načelo o enkratni pomoči ne bi bilo izpolnjeno. Poleg tega odlog plačila dolgov ni izpolnjeval zahtev za pomoč za reševanje. Ni bil omejen na obdobje šestih mesecev in zato ni bil v skladu s točko 25(c) smernic.

Ukrepi, ki jih je odobrilo podjetje Finnvera (ukrepi 13–17)

(84) V drugi odločitvi o začetku postopka je Komisija menila, da so bili ukrepi dodeljeni s pomočjo državnih sredstev in so se pripisali državi, saj je Finska 100-odstotna lastnica podjetja Finnvera. Glede posojil je Komisija imela pomisleke, da je zaračunana obrestna mera presegla ustrezne referenčne obrestne mere. Poleg tega ni imela dovolj informacij, da bi ocenila, ali so bili ukrepi dodeljeni skupaj in pod enakimi pogoji z zasebnimi vlagatelji. Glede poroštev je Komisija imela pomisleke, ali so bila dodeljena po obstoječih shemah, saj poroštva, dodeljena velikemu podjetju v težavah, ne spadajo v take sheme. Če ukrepi niso bili dodeljeni v okviru obstoječe sheme pomoči, je Komisija imela pomisleke glede njihove skladnosti z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

PRIPOMBE FINSKE Ukrepi, ki jih je odobrilo mesto Mikkeli Poroštvo, dodeljeno 12. junija 2000 (ukrep 1)

(85) Finska trdi, da poroštvo ne bi smelo biti obravnavano kot državna pomoč, saj bi podjetje Karjaportti verjetno lahko pridobilo tako poroštvo na zasebnih trgih kapitala. Finska se sklicuje na dejstvo, da je banka Tapiola dodelila posojilo, ki je bilo zavarovano z zadevnim poroštvom, kot del finančnega paketa v vrednosti 25 milijonov EUR za naložbe v proizvodni obrat Tikkala. Druge strani so prispevale k financiranju. Državna pomoč pri naložbi je zajemala dodelitev zemljišč in kritje stroškov za izravnavo zemljišča, ki ju je opravilo mesto Mikkeli (glej uvodni izjavi 89 in 90), posojila in poroštva, ki jih je dodelilo podjetje Finnvera, ter neposredne dotacije, ki jih je dodelilo Ministrstvo za trgovino in industrijo.

(86) Poleg tega Finska trdi, da je mesto Mikkeli vsa podjetja, ki so vložila prošnje za poroštva, obravnavalo enako.

(87) Če bi se ukrep obravnaval kot državna pomoč, Finska meni, da bi bila taka pomoč združljiva z notranjim trgom, saj je bila dodeljena v skladu s Smernicami o državni regionalni pomoči (v nadaljnjem besedilu: smernice o regionalni pomoči 1998). Velika podjetja so bila upravičena do regionalnih ukrepov pomoči v skladu s členom 107(3)(a) PDEU, če niso presegla zneska 24 % upravičenih neto stroškov. Ti pogoji so bili izpolnjeni. Finska je zlasti zagotovila izračun, v katerem bi bruto ekvivalent dotacije še vedno ostal pod 24 %, če bi se upoštevala vsa državna pomoč pri naložbi.

Dodelitev zemljišč (ukrep 2)

(88) Finska trdi, da trenutna knjigovodska vrednost parcele ni primerljiv kazalnik za ugotovitev vrednosti parcele ob času prenosa. Mesto Mikkeli ocenjuje tržno vrednost zemljišča ob dodelitvi na 300000 EUR. Po navedbah Finske so stroški izravnave zemljišča znašali 2 milijona FIM (336376 EUR).

(89) Finska meni, da sta bila prenos zemljišča in kritje stroškov izravnave zemljišča v skladu s smernicami o regionalni pomoči 1998 (glej uvodno izjavo 87).

Nakup zemljišč (ukrep 3)

(90) Po navedbah Finske je bil nakup zemljišč leta 2002 povezan z gradbenim projektom proizvodnega obrata Tikkala, za katerega je podjetje Karjaportti potrebovalo finančna sredstva. Finska trdi, da so bila zemljišča kupljena po tržni ceni. Ocena je upoštevala dejstvo, da so bila zemljišča kupljena z namenom, da se jih s spremembo načrtov spremeni zlasti za stanovanjsko rabo, del območja pa je bil še vedno namenjen za poslovno uporabo. Poleg tega so bila zemljišča pod hipotekami, danimi zasebnim upnikom, in le eno od šestih zemljišč je imelo skupno hipoteko v vrednosti približno 9,6 milijona EUR, kar potrjuje, da je bila vrednost zemljišč večja od nakupne cene. Zato je mesto Mikkeli spoštovalo načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu in nakup ni pomenil državne pomoči.

Poroštvo, dodeljeno 8. marca 2004 (ukrep 4)

(91) Finska trdi, da je bilo posojilo s poroštvom dodeljeno za pobotanje starega posojila za pokojnine, ki je bilo dodeljeno leta 1992. V tistem času je mesto Mikkeli, skupaj s podjetjem Finnvera in […], jamčilo za posojilo za pokojnine. Kot dodatno poroštvo je mesto Mikkeli prejelo hipoteko v vrednosti 7,5 milijona FIM (1261409 EUR) na zemljišče podjetja Karjaportti. Ob izdaji poroštva 8. marca 2004 je mesto Mikkeli to zastavo obdržalo.

(92) Finska trdi, da je bilo prvotno poroštvo dodeljeno pred pristopom Finske k EU. Ko je mesto Mikkeli 8. marca 2004 dodelilo novo poroštvo, ni bila dodeljena nova pomoč, saj je bilo obstoječe prvotno poroštvo pretvorjeno v novo poroštvo, ki je obdržalo zadostna dodatna poroštva. Poleg tega so istočasno posojila podjetju Karjaportti dodelili tudi drugi garanti prvotnega posojila za pokojnine iz leta 1992.

(93) Finska trdi tudi, da podjetje Karjaportti spomladi leta 2004 ni bilo v težavah v smislu smernic za reševanje in prestrukturiranje1999. Po navedbah Finske so bile tržne projekcije v prvi polovici leta 2004 zadovoljive, podjetje Karjaportti pa je za leto 2004 predvidelo 3 milijone EUR dobička. Obenem je podjetje Karjaportti spomladi in poleti leta 2004 lahko pridobilo posojila zasebnih posojilodajalcev po relativno nizki obrestni meri. Decembra 2004 je bilo podjetje Karjaportti obravnavano kot uspešno delujoče podjetje, ko so njegovi upniki odobrili prestrukturiranje kljub dolgotrajnim finančnim težavam. Drugače bi razglasili, da je podjetje Karjaportti v stečaju.

Poroštvo, dodeljeno 10. maja 2004 (ukrep 5)

(94) Finska meni, da je poroštvo nadaljevanje finančnih sredstev, ki jih je mesto Mikkeli zagotovilo za naložbo v proizvodni obrat Tikkala leta 2000. Poroštvo je bilo dodeljeno za dokončanje prvotnega naložbenega načrta, začetega leta 2000. Ob dodelitvi poroštva podjetje Karjaportti ni bilo v težavah v smislu smernic za reševanje in prestrukturiranje 1999, kot je že bilo navedeno za poroštvo, dodeljeno marca 2004 (glej uvodno izjavo 93).

(95) Po navedbah Finske je bilo poroštvo, tudi če je zajemalo državno pomoč, skladno s smernicami o regionalni pomoči 1998. Velika podjetja so bila upravičena do regionalnih ukrepov pomoči v skladu s členom 107(3)(a) PDEU, če niso presegla zneska 24 % upravičenih neto stroškov. Ti pogoji so bili izpolnjeni, saj je element pomoči poroštva znašal le 57835 EUR, skupne naložbe podjetja Karjaportti v obrat Tikkala pa so znašale […] EUR.

Postopek prestrukturiranja pod nadzorom sodišča (ukrep 6)

(96) Finska trdi, da so bili vsi sprejeti ukrepi povezani z začetkom postopka prestrukturiranja pod nadzorom sodišča. V skladu s sodno prakso Sodišča zakonodaja o shemah okrevanja pod nadzorom sodišča in nesolventnosti sama po sebi ne upravičuje obravnave navedene zakonodaje kot pomoči.

(97) Drugič, med postopkom nova posojila niso bila dodeljena, vendar je bilo plačilo dolgov, dodeljenih pred prestrukturiranjem, odloženo v skladu z nacionalno zakonodajo o prestrukturiranju podjetij, ki upnike obravnava enako. Poleg denarnih terjatev mesta Mikkeli so bile med postopkom prerazporejene tudi denarne terjatve zasebnih subjektov. Upniki podjetja Karjaportti so bili razdeljeni v več skupin. Za denarne terjatve vsake skupine upnikov so veljali medsebojno enaki in podobni pogoji. Finska izpostavlja, da to zlasti velja glede zavarovanih dolgov mesta Mikkeli. Zato se zdi, da je mesto Mikkeli ravnalo kot zasebni vlagatelj v tržnem postopku, ko je soglašalo s postopkom prestrukturiranja pod nadzorom sodišča.

(98) Poleg tega Finska izpostavlja, da je mesto Mikkeli menilo, da je odlog plačila dolgov donosnejši, kot če se podjetju Karjaportti dovoli, da gre v stečaj in se za vedno zapre, kar je nakazano tudi v likvidacijski bilanci stanja, priloženi programu prestrukturiranja.

(99) Glede združljivosti ukrepov v okviru smernic za reševanje in prestrukturiranje 1999 Finska trdi, da bi moralo biti podjetje, za katero velja postopek prestrukturiranja, običajno obravnavano kot podjetje v težavah v smislu smernic. Nato ponovi, da postopek prestrukturiranja ni zajemal državne pomoči in da mesto Mikkeli med postopkom prestrukturiranja ni izvajalo ukrepov podpore.

(100) Finska nato predloži utemeljitve v zvezi z vsakim dodeljenim ukrepom: glede sprožitve poroštva mesta Mikkeli za posojilo, dodeljeno leta 2000, Finska trdi, da mesto Mikkeli ni dodelilo novih posojil podjetju Karjaportti, temveč je le postalo upnik na zahtevo banke Tapiola na začetku postopka prestrukturiranja pod nadzorom sodišča, kar je bil običajni ukrep v okviru takega postopka prestrukturiranja. Glede pogojev povračila posojila Finska izpostavlja, da so bili opredeljeni v programu prestrukturiranja in so bili enaki za vse upnike znotraj iste skupine upnikov.

(101) Glede neplačanih stroškov Finska pojasnjuje, da se denarne terjatve dolgujejo mestni upravi zemljišč, oddelku za upravljanje voda in mestnemu oddelku za ravnanje z odpadki. Denarne terjatve zajemajo neplačane stroške, ki so nastali pred začetkom postopka prestrukturiranja pod nadzorom sodišča. Za navedene neporavnane zneske mesto Mikkeli ni dodelilo nobenega poroštva, saj so se denarne terjatve dolgovale mestu. Zato so bile ob začetku postopka prestrukturiranja pod nadzorom sodišča vknjižene v program prestrukturiranja kot en znesek.

Nakup delnic od podjetja Karjaportti (ukrep 7)

(102) Finska trdi, da so bile delnice nepremičninskega podjetja Kiinteistö Oy Suksimäki od podjetja Karjaportti kupljene po tržni ceni. Finska je predložila izkaz neodvisnega cenilca, v skladu s katerim je vrednost delnic znašala približno 1 milijon EUR na podlagi prevladujoče višine najemnin. Ta vrednost je bila prilagojena glede na dejansko prevladujočo višino najemnin in delnice so bile v skladu s tem kupljene po ceni 860000 EUR. Zato pravni posel za pridobitev nepremičnine ni vključeval elementa pomoči.

Pretvorba neplačanih obrestnih mer v posojila (ukrep 8)

(103) Glede pretvorbe neplačanih obrestnih mer v posojilo Finska trdi, da je neplačilo obrestnih mer običajni ukrep v postopku prestrukturiranja pod nadzorom sodišča. Pretvorbo takih neplačanih obresti v posojila, ki bodo bolje uvrščena kot druga posojila, predvideva finska zakonodaja. Poleg tega Finska meni, da je bila pretvorba neplačanih obresti v posojilo v skladu z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu, saj so zasebni upniki, skupaj z mestom Mikkeli, pretvorili obrestne terjatve v posojila.

Odpis dolgov v računovodskih izkazih iz let 2006 in 2008 (ukrepa 9 in 10)

(104) Finska priznava, da je zapis dolgov kot izgube le knjigovodsko dejanje upnika v skladu z načelom previdnosti in ustreznimi določbami Zakona o računovodstvu 1336/1997. Finska trdi, da odpis dolgov ne vpliva na pravno razmerje med upnikom in dolžnikom, tj. da dolgovi niso bili opuščeni. Mesto Mikkeli je potrdilo, da ni opustilo dolgov, ki so bili zapisani kot izgube, in da jih še naprej poskuša izterjati. Dolg je del zavarovanega dolga v okviru postopka prestrukturiranja pod nadzorom sodišča.

Poroštvo, načrtovano za leto 2009, ki se ni izvajalo (ukrep 11)

(105) Pred umaknitvijo priglasitve poroštva marca 2010 je Finska trdila, da je poroštvo v skladu s smernicami za reševanje in prestrukturiranje 2004. Ob upoštevanju umaknitve priglasitve trditve Finske niso podrobneje predstavljene.

Odlog plačila dolgov od leta 2009 (ukrep 12)

(106) Finska trdi, da je odlog plačila dolgov ukrep, ki je neločljivo povezan s postopkom prestrukturiranja pod nadzorom sodišča in ne zajema državne pomoči. Po navedbah Finske so se upniki podjetja Karjaportti med seboj sporazumeli, da je odlog plačila dolgov razumna alternativa za zaščito njihovih denarnih terjatev. Komisijo obvešča, da priglašeni odlog plačil ni bil nikoli izvajan, saj je upravno sodišče mesta Kuopio (Kuopion Hallinto-Oikeus) zaustavilo izvajanje odloga plačila dolga. Finska pojasnjuje, da so bila plačila dolgov podjetja Karjaportti v obdobju 2009–2011 kljub temu odložena po več predlogih podjetja Karjaportti, ki jih je mesto Mikkeli sprejelo. Finska trdi, da je bil naslednji odlog plačil v skladu z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu, saj so mesto Mikkeli in vsi drugi upniki odlog plačila izvajali pod enakimi pogoji.

Ukrepi, ki jih je odobrilo podjetje Finnvera Poroštvo, dodeljeno 17. marca 2004 (ukrep 13)

(107) Finska meni, da je bilo poroštvo dodeljeno v skladu z obvestilom o poroštvih 2000. V vsakem primeru poroštvo ni zajemalo državne pomoči. Tveganje podjetja Finnvera se ni povečalo, saj je poroštvo nadomestilo poroštvo, ki ga je podjetje Finnvera dodelilo pred tem (leta 1992) za posojilo za pokojnine. To posojilo je leta 2004 nadomestilo novo pokojninsko posojilo, za katerega je podjetje Finnvera dodelilo zadevno poroštvo. Poleg tega sta dva zasebna upnika ob istem času podjetju Karjaportti dodelila kreditna programa, da se je lahko financiral odlog plačil za leto 2004. Za poroštvo je veljala tudi visoka provizija in element pomoči poroštva je bil pod pragom de minimis. Napovedi za podjetje Karjaportti so bile ob dodelitvi poroštva dobre.

Posojilo, dodeljeno 12. januarja 2006 (ukrep 14)

(108) Finska meni, da posojilo, dodeljeno leta 2006, ni zajemalo državne pomoči, saj je podjetje Finnvera ravnalo kot zasebni tržni upnik, ko je pretvorilo neplačane obresti v novo posojilo v skladu s programom prestrukturiranja. Poleg tega so zasebni upniki pretvorili svoje neplačane obresti v nova posojila, še preden je to storilo podjetje Finnvera in pod podobnimi pogoji.

Poroštvo, dodeljeno 14. septembra 2006 (ukrep 15)

(109) Finska meni, da je bilo poroštvo dodeljeno v skladu z obvestilom o poroštvih 2000. V vsakem primeru poroštvo ne zajema državne pomoči, saj krije le 16,7 % od 1,8 milijona EUR, zasebni upniki pa so krili preostali del tega zneska s poroštvi.

Posojilo, dodeljeno 6. julija 2007 (ukrep 16)

(110) Finska meni, da posojilo, dodeljeno leta 2007, ni zajemalo državne pomoči, saj je podjetje Finnvera delovalo skupaj z dvema zasebnima upnikoma, ki sta nova posojila dodelila ob istem času in pod podobnimi pogoji. Poleg tega je bilo posojilo zavarovano z visokimi hipotekami in poslovnimi hipotekami.

Poroštvo, dodeljeno 9. januarja 2008 (ukrep 17)

(111) Finska meni, da je bilo posredno osebno jamstvo dodeljeno v skladu z obvestilom o poroštvih 2000. V vsakem primeru ni vključevalo državne pomoči, saj je bila druga sodelujoča stran zasebni posojilodajalec, provizija za poroštvo podjetja Finnvera pa bistveno višja kot provizija za poroštvo zasebnega posojilodajalca.

PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANI

(112) Zainteresirana stran je predložila pripombe le na ukrepe 1, 2, 3, 5, 7, 9 in 10.

Poroštvo, dodeljeno 12. junija 2000 (ukrep 1)

(113) Zainteresirana stran trdi, da je bilo poroštvo dodeljeno za zavarovanje posojila v vrednosti 25 milijonov FIM za naložbo v nov proizvodni obrat.

Dodelitev zemljišč (ukrep 2)

(114) Zainteresirana stran trdi, da je bilo zemljišče dodeljeno podjetju Karjaportti in da je mesto Mikkeli prevzelo stroške mestnega inženirstva in drugih potrebnih tehničnih del v skupni vrednosti 2,5 milijona FIM. Podjetje Karjaportti je za parcelo plačalo 1,2 milijona FIM. V poslovnih knjigah podjetja Karjaportti je parcela vredna 403000 EUR in zainteresirana stran se sprašuje, ali bi dodelitev zemljišča lahko bila državna pomoč.

Nakup zemljišč (ukrep 3)

(115) Zainteresirana stran trdi, da je mesto Mikkeli kupilo šest zapuščenih tovarniški zgradb v mestu Mikkeli in za njih skupaj plačalo 6,7 milijona EUR. Vlagatelj, ki ravna v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu, ne bi kupil lastnine podjetja, ki je v velikih finančnih težavah, po taki ceni.

Poroštvo, dodeljeno 10. maja 2004 (ukrep 5)

(116) Zainteresirana stran trdi, da je bilo podjetje Karjaportti ob dodelitvi poroštva v velikih težavah. Podjetje je že imelo velike dolgove do mesta Mikkeli in skupine podjetij, ki so v lasti mesta Mikkeli.

Nakup delnic od podjetja Karjaportti (ukrep 7)

(117) Zainteresirana stran trdi, da je bila cena, plačana za delnice nepremičninskega podjetja, višja od knjigovodske vrednosti delnic.

Odpis dolgov v računovodskih izkazih iz let 2006 in 2008 (ukrepa 9 in 10)

(118) Zainteresirana stran je predložila kopijo zapisnika seje mestnega odbora mesta Mikkeli z dne 5. februarja 2007, v katerem je zapisana odločitev o odpisu dolga v računovodskih izkazih iz leta 2006. Poleg tega zainteresirana stran izpostavlja, da je bilo vsaj nenavadno, da je mesto Mikkeli odpisalo milijone evrov dolgov podjetja Karjaportti v svojih računovodskih izkazih iz leta 2008, in se zlasti sprašuje, zakaj je bilo mesto Mikkeli ob istem času pripravljeno dodeliti nadaljnja poroštva podjetju Karjaportti.

OCENA

(119) Člen 107(1) PDEU določa, da je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, v kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(120) Pogoji, določeni v členu 107(1) PDEU, so kumulativni, zato morajo biti vsi pogoji istočasno izpolnjeni, da ukrep velja za državno pomoč.

(121) Člen 107(1) PDEU določa splošno prepoved državne pomoči znotraj Unije, člena 107(2) in 107(3) pa določata izjeme od splošnega pravila, da je taka pomoč nezdružljiva z notranjim trgom, kot določa člen 107(1) PDEU.

(122) V naslednjih oddelkih Komisija ločeno ocenjuje obstoj državne pomoči za vsak opisani ukrep. Kadar ukrep zajema državno pomoč, Komisija naprej oceni združljivost ukrepa pomoči. Komisija razlikuje med umaknjenimi ukrepi, ukrepi, ki jih je dodelilo mesto Mikkeli, in ukrepi, ki jih je dodelilo podjetje Finnvera. V predhodni točki Komisija presoja, kdaj bi se podjetje Karjaportti lahko obravnavalo kot podjetje v težavah.

Podjetje v težavah

(123) Za obstoj državne pomoči in združljivost zadevnih ukrepov je relevantno, ali je bil upravičenec ob odobritvi ukrepov v težavah. Vprašanje, ali se lahko podjetje Karjaportti obravnava kot podjetje v težavah, je treba oceniti v skladu s smernicami za reševanje in prestrukturiranje 1999 do 9. oktobra 2004, datuma izteka smernic za reševanje in prestrukturiranje 1999. Od 10. oktobra 2004 veljajo smernice za reševanje in prestrukturiranje 2004.

(124) V skladu s smernicami za reševanje in prestrukturiranje 1999 je podjetje v težavah, ko izpolnjuje tako imenovana skrajna merila, določena v točki 5 navedenih smernic, to je, kadar je več kot polovica registriranega osnovnega kapitala izgubljena ali če izpolnjuje pogoje, ki jih določa domače pravo za uvedbo kolektivnih postopkov v primeru nesolventnosti. Če skrajna merila niso izpolnjena, podjetje še vedno lahko kaže običajne znake, da je podjetje v težavah glede na točko 6 smernic za reševanje in prestrukturiranje 1999, kot so naraščajoče izgube, upadanje prometa, kopičenje zalog, presežki prostih zmogljivosti, padanje denarnih tokov, naraščajoči dolgovi, naraščajoči stroški obresti ter zmanjševanje ali izguba vrednosti premoženja (tako imenovana milejša merila). Smernice za reševanje in prestrukturiranje 2004 vključujejo podobna skrajna in milejša merila v točkah 10 in 11.

(125) Ob upoštevanju tega ozadja Komisija ugotavlja, da podjetje Karjaportti leta 2000 ni izgubilo kapitala ali kazalo običajnih znakov podjetja v težavah. Pravzaprav se zdi, da je bilo podjetje Karjaportti zdravo podjetje z visokim zabeleženim prometom, pozitivnimi poslovnimi prihodki, stalnim delniškim kapitalom in rezervami na relativno visoki ravni za obdobje 2000–2002 (glej tudi tabelo I).

(126) Položaj se je poslabšal v naslednjih letih. Prihodki so se zmanjšali in izgube so se znatno povečale z leta 2003 na 2004. Dolg se je večal in že na začetku leta 2004 je upravičenec začel odlagati plačila dolgov ter moral upnike zaprositi za odlog zapadlih plačil. Zdi se, da je imelo podjetje Karjaportti tudi nekaj presežkov prostih zmogljivosti. Poleg tega je treba upoštevati dejstvo, da sklad za nepredvidene izdatke ni več kril izgub podjetja Karjaportti že leta 2004 (glej tabelo I).

(127) Po računovodskih izkazih podjetja Karjaportti je delniški kapital podjetja leta 2004 skoraj izginil, saj je strmo padel na manj kot desetino svoje vrednosti v primerjavi z letom 2003. Od takrat je podjetje zabeležilo negativni lastniški kapital, ki se je v zadnjih letih še povečeval. Podjetje Karjaportti ima od leta 2003 izgubo, izjema je bilo le leto 2006. Dobiček iz leta 2006 ne more biti obravnavan kot znak okrevanja podjetja, saj ni izhajal iz temeljne dejavnosti podjetja. Dobiček iz poslovanja podjetja Karjaportti je ostal negativen, podobno kot v prejšnjem in naslednjih letih. Dobiček leta 2006 ni bil dovolj velik, da bi se pobotal znesek primanjkljaja, ki je nastal v preteklih obračunskih obdobjih, ali da bi se nadomestil negativni lastniški kapital. Splošna finančna situacija podjetja Karjaportti je ostala zelo neugodna. Leta 2008 so davčni organi proti podjetju Karjaportti dvakrat sprožili stečajni postopek.

(128) Ob upoštevanju dejstev, predstavljenih v uvodnih izjavah 125–127, je mogoče skleniti, da podjetje Karjaportti velja za podjetje v težavah v skladu s točko 5 smernic za reševanje in prestrukturiranje 1999 oziroma točko 11 smernic za reševanje in prestrukturiranje 2004 od začetka leta 2004. Leta 2008, ko je bilo podjetje Karjaportti v stečajnem postopku, je veljalo tudi kot podjetje v težavah v skladu s točko 10(c) smernic za reševanje in prestrukturiranje 2004.

Umaknjeni ukrepi Poroštvo, načrtovano za leto 2009, ki se ni izvajalo (ukrep 11)

(129) V skladu s členom 8 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (v nadaljnjem besedilu: postopkovna uredba) država članica lahko pravočasno umakne uradno priglasitev po sprožitvi formalnega postopka preiskave, preden Komisija sprejme odločbo o značaju pomoči priglašenega ukrepa. V takem primeru se Komisija odloči, da zaključi navedeni postopek z obrazložitvijo, da je brezpredmeten.

(130) Ker odločitev mestnega sveta mesta Mikkeli za zagotovitev poroštva podjetju Karjaportti ni bila dokončna in se je mestni odbor februarja 2010 odločil, da ne bo izvajal poroštva, je Finska marca 2010 umaknila priglasitev poroštva. Zato je preiskava v zvezi s poroštvom postala brezpredmetna.

Ukrepi, ki jih je odobrilo mesto Mikkeli Poroštvo, dodeljeno 12. junija 2000 (ukrep 1), in dodelitev zemljišč (ukrep 2)

(131) Poroštvo (ukrep 1) Kot je opisano v uvodnih izjavah (14)–(16), je mesto Mikkeli poroštvo dodelilo junija 2000 in izvršilo plačila v okviru poroštva decembra 2004. Ko je mesto Mikkeli postalo upnik podjetja Karjaportti, so se pogoji za posojilo spremenili v okviru postopka prestrukturiranja pod nadzorom sodišča (za podrobnosti glej uvodne izjave 34–39).

(132) V skladu s tem je treba razlikovati več korakov. Medtem ko je pomoč dodeljena v trenutku, ko je dodeljeno državno poroštvo, katera koli plačila države v skladu s pogoji poroštva ne pomenijo dodelitve državne pomoči. Vendar pa bi sprememba pogojev posojila potem, ko je državni garant postal upnik, lahko pomenila državno pomoč. V nadaljevanju se prouči, ali je poroštvo, dodeljeno junija 2000, pomenilo državno pomoč. Vprašanje, ali bi spremembe pogojev posojila lahko zajemale državno pomoč, se prouči kot del ukrepa 6 (glej uvodne izjave 188–195).

(133) Poroštvo je dodelilo mesto Mikkeli in v skladu s tem sestoji iz državnih sredstev in se pripiše državi.

(134) Ukrep zajema državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, če dodeljuje prednost, ki je podjetje ne bi imelo pod običajnimi tržnimi pogoji. Za izvajanje navedene ocene se bo Komisija zanašala na obvestilo o poroštvih 2000. Ob odobritvi ukrepa je veljalo obvestilo o poroštvih 2000. Vendar, kot sodna praksa Sodišča jasno določa, pojem državne pomoči namreč odgovarja objektivnemu stanju, ki se presoja na dan, ko Komisija sprejme odločbo. V skladu s tem se bo Komisija pri trenutni oceni zanašala na obvestilo o poroštvih 2008.

(135) V skladu s točko 3.2 obvestila o poroštvih 2008 izpolnjevanje štirih kumulativnih zahtev izključuje obstoj državne pomoči znotraj posameznega državnega poroštva: (a) Posojilojemalec ni v finančnih težavah […], (b) Obseg poroštva je mogoče pravilno določiti ob njegovi dodelitvi […], (c) Poroštvo ne zajema več kot 80 % neodplačanega posojila ali druge finančne obveznosti […], (d) Za poroštvo se plača tržno oblikovana cena […].

(136) V tem primeru posojilojemalec ob dodelitvi ni bil v finančnih težavah (glej uvodne izjave 123–128). Vendar poroštvo v postopku ocenjevanja zajema 100 % posojila.

(137) Poleg tega je bilo poroštvo dodeljeno brez provizije za poroštvo, čeprav je organ za dodelitev sam menil, da je prisotno večje tveganje. Finska trdi, da bi podjetje Karjaportti lahko pridobilo podobno poroštvo na trgu, vendar Komisija meni, da nična premija za poroštvo ne more biti primerljiva s tržno premijo, ki se je uporabljala ob dodelitvi. Poroštvo je zajemalo 100 % zadevnega posojila, kar pomeni, da je organ dodelitve sam nosil tveganje neplačila upravičenca in da je bilo poroštvo dodeljeno kot absolutno poroštvo, tj. da je garant odgovoren za glavnico, kot če bi bila garantova, in bi lahko upnik zaprosil garanta za odplačilo glavnice, ko je glavnica zapadla.

(138) V skladu s tem Komisija v zadevnem primeru v nasprotju s Finsko meni, da ukrep zajema pomoč.

(139) Trditev Finske, da je bil ukrep odobren skupaj z drugimi stranmi, se lahko zavrne, saj so bile po predloženih informacijah Finske druge strani, udeležene pri naložbi, prav tako v državni lasti. Zato Komisija meni, da ukrep dodeljuje prednost podjetju Karjaportti.

(140) Ukrep mora biti specifičen ali selektiven tako, da koristi le nekaterim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, da se ga uvrsti kot državno pomoč. Ukrep v postopku ocenjevanja je bil dodeljen podjetju Karjaportti, enemu določenemu podjetju. Komisija zato meni, da je sprejeti ukrep pomenil selektivno prednost za upravičenca.

(141) Komisija mora proučiti tudi, ali je verjetno, da bo ukrep, ki ga je mesto Mikkeli sprejelo v korist podjetja Karjaportti, izkrivljal konkurenco in vplival na trgovino med državami članicami z zagotovitvijo prednosti temu podjetju pred (morebitnimi) konkurenti, ki ne prejemajo javne pomoči. Na področju, na katerem deluje upravičenec, obstaja trgovina z mesnimi proizvodi med državami članicami. Po navedbah Finske podjetje Karjaportti svoje proizvode izvaža predvsem v Rusijo, vendar tudi v države članice. Komisija zato meni, da je verjetno, da bo sprejeti ukrep verjetno izkrivljal konkurenco in vplival na trgovino med državami članicami.

(142) Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ukrep pomeni državno pomoč.

(143) Dodelitev zemljišč (ukrep 2) Finska ne zanika, da bi ukrep lahko pomenil državno pomoč. Jasno je, da je bila upravičencu dodeljena prednost, saj mu za dodelitev zemljišč ni bilo treba plačati. Poleg tega je mesto Mikkeli upravičencu povrnilo stroške izravnave zemljišča. Zato Komisija meni, da ukrep podjetju Karjaportti dodeljuje prednost, ki je na trgu ne bi imel.

(144) Poleg tega ukrep izpolnjuje vse druge zahteve za obstoj državne pomoči. Kot je podrobno opisano v uvodnih izjavah 133, 140 in 141, dodelitev zemljišč zajema državna sredstva in se pripiše državi, je selektivna ter izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med državami članicami.

(145) Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ukrep pomeni državno pomoč.

(146) Finska trdi, da je poroštvo, skupaj z dodelitvijo zemljišč za gradnjo proizvodnega obrata Tikkala, združljivo kot regionalna pomoč. Ob odobritvi ukrepov 1 in 2, to je leta 2000, so veljale smernice o regionalni pomoči 1998. Proučevani ukrepi niso bili odobreni v okviru sheme, temveč kot posamezno ad hoc plačilo. Odobreni so bili v sektorju, za katerega se uporabljajo smernice o regionalni pomoči 1998, zato ukrepi pravzaprav spadajo v področje uporabe smernic o regionalni pomoči 1998. Ob odobritvi upravičenec ni bil v težavah, kot je opisano v uvodnih izjavah 123–128, in se je nahajal v regiji Itä-Suomen, ki je upravičena do regionalne pomoči v skladu s členom 107(3)(a) PDEU. Zato je Komisija projekt ocenila v skladu s smernicami o regionalni pomoči 1998. Ta ocena je vodila k naslednjim ugotovitvam:

(147) V skladu z oddelkom 2 smernic o regionalni pomoči 1998 je regionalna pomoč lahko združljiva le, če je mogoče zagotoviti ravnovesje med povzročenim izkrivljanjem konkurence in koristmi, ki jih pomoč prinese razvoju regije z omejenimi možnostmi. V tem okviru Komisija ugotavlja, da naj bi zadevni naložbeni projekt pozitivno vplival na regionalni razvoj. Prispeval je k nadaljnjemu razvoju gospodarske dejavnosti ter ustvarjanju novih in posrednih delovnih mest. Kot je opisano v uvodni izjavi 24, bi moral novi proizvodni obrat zvišati število delovnih mest v regiji s 400 na 550–600.

(148) Oddelek 4 smernic o regionalni pomoči 1998 določa pogoje za dodelitev združljive regionalne pomoči.

(149) V skladu s točko 4.1 smernic o regionalni pomoči 1998 je cilj regionalne pomoči zagotavljanje produktivnih investicij (začetnih investicij) ali ustvarjanje delovnih mest, ki so povezana z investicijo. Začetna investicija v skladu s točko 4.4 smernic o regionalni pomoči 1998 pomeni vlaganje v osnovna sredstva pri postavitvi novega obrata, širitvi obstoječega obrata ali začetku dejavnosti, ki pomeni temeljito spremembo proizvoda ali proizvodnega procesa v obstoječem obratu. Proučevani ukrepi so bili uporabljeni za gradnjo novega proizvodnega obrata, kar je v smislu točke 4.4 smernic o regionalni pomoči 1998 začetna investicija.

(150) Poleg tega mora biti intenzivnost pomoči nižja od zgornje meje regionalne pomoči 24 %. Za izračun intenzivnosti pomoči je treba ugotoviti vrednost naložbe in element pomoči v proučevanih ukrepih.

(150)

(a) Glede vrednosti naložbe lahko po točki 4.5 smernic o regionalni pomoči 1998 upravičeni stroški v tem okviru zajemajo stroške za zemljišča, zgradbe in opremo. V primeru nakupa bi bilo treba upoštevati samo stroške nakupa teh osnovnih sredstev. Pravzaprav je Finska upravičene stroške izračunala v skladu s temi določbami in so znašali 25935928 EUR (glej uvodno izjavo 22 in tabelo III).

(b) Glede uporabljenega elementa pomoči je Finska predložila izračun, katerega verodostojnost je navzkrižno preverila Komisija. Za ukrep 1, poroštvo, ki ga je dodelilo mesto Mikkeli, se za izračun elementa pomoči lahko uporablja obvestilo o poroštvih 2000. Za izračun elementa pomoči so predvidene tri metode, ena izmed njih pa je izračun po kakršni koli drugi objektivno utemeljeni in splošno sprejeti metodi (oddelek 3.2 obvestila o poroštvih 2000). Finska je primerjala tržno obrestno mero za primerljivo poroštvo s premijo za poroštvo, ki jo je dejansko zaračunalo mesto Mikkeli, kar je pravzaprav objektivno utemeljena in splošno sprejeta metoda. Za ukrep 2 element pomoči sestoji iz vrednosti zemljišča in stroškov za izravnavo zemljišča, kar je tudi sprejemljivo. Za sredstva podjetja Finnvera in Ministrstva za trgovino in industrijo ta sklep ne velja, vendar bi bilo treba, če bi se obravnavala, kot da zajemajo državno pomoč, upoštevati tudi element pomoči. Finska je zagotovila izračun za element pomoči v posojilu podjetja Finnvera, ki je verodostojen. Pri neposrednih dotacijah Ministrstva za trgovino in industrijo se je upošteval celoten znesek. Ob upoštevanju elementa pomoči v ukrepih, ki so jih odobrili mesto Mikkeli, podjetje Finnvera in Ministrstvo za trgovino in industrijo, skupni element pomoči (izračunan kot bruto ekvivalent dotacije) znaša 3617143 EUR (glej tabelo II).

(151) Element pomoči v vrednosti 3617143 EUR ustreza 13,95-odstotni intenzivnosti pomoči skupnih upravičenih stroškov v vrednosti 25935928 EUR. Intenzivnost pomoči je zato pod pragom 24 %.

(152) V skladu s točko 4.10 smernic o regionalni pomoči 1998 je pomoč za začetne investicije pogojena z ohranitvijo investicije za najmanj pet let. Finska je potrdila, da se bo zadevna naložba ohranjala najmanj pet let.

(153) V skladu s točko 4.2 smernic o regionalni pomoči 1998 mora upravičenec k financiranju investicije prispevati vsaj 25 % finančnih sredstev. Finska je potrdila, da je to veljalo tudi v zadevnem primeru.

(154) Komisija ugotavlja, da je bila vloga za pomoč predložena pred začetkom dela na projektu v skladu s točko 4.2 smernic o regionalni pomoči in da se pravila o kumulaciji pomoči spoštujejo, kot predvideva točka 4.18 smernic o regionalni pomoči 1998, ter da prag regionalne pomoči ni bil presežen.

(155) Na podlagi navedenih utemeljitev je Komisija sklenila, da ukrepa 1 in 2 izpolnjujeta pogoje smernic o regionalni pomoči 1998 in sta zato združljiva.

Nakup zemljišč (ukrep 3)

(156) Običajno se načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu uporablja tudi, ko zemljišča ali druga sredstva kupi država. Tak nakup bi lahko zajemal državno pomoč, če se ga ne more obravnavati kot normalni trgovinski posel. Tudi če javni organ kupi blago in storitve po tržni ceni, je lahko državna pomoč vseeno prisotna, če se izkaže, da država ni dejansko potrebovala zadevnih zemljišč ali sredstev.

(157) V skladu s tem mora Komisija oceniti, ali se nakup zemljišč lahko obravnava kot normalni trgovinski posel. Zato je treba proučiti, ali je cena, ki jo je plačalo mesto Mikkeli, odražala vrednost kupljenih zemljišč in zgradbe.

(158) Zainteresirana stran trdi, da zasebni vlagatelj v tržnem gospodarstvu ne bi hotel plačati 6,7 milijona EUR za tovarniške zgradbe, ki jih je mesto Mikkeli kupilo po tej ceni.

(159) Vendar je Finska Komisiji zagotovila kazalnik vrednosti zemljišč. Po navedbah Finske je imela zasebna banka […] hipoteko v vrednosti 7,5 milijona EUR na eno izmed zemljišč, prodanih v času nakupa.

(160) Finska je Komisijo obvestila, da ocena zemljišča ne obstaja. Komisija meni, da bi vrednost hipoteke, ki jo ima zasebna banka, lahko razkrila vrednost zemljišča. Banka bo pred sprejetjem zavarovanj s premoženjem ocenila zadevno zemljišče, saj bo banka, če dolžnik ne bo mogel poplačati svojih dolgov, lahko uveljavila hipoteko.

(161) Za zadevna zemljišča je mesto Mikkeli plačalo nakupno ceno v vrednosti 6646787 EUR, kar je manj kot zabeleženi znesek hipoteke, ki jo je imel v lasti zasebni akter na enem od zemljišč pred zaključkom prodajnega postopka. Poleg tega zemljišča je bilo mestu Mikkeli prodanih pet drugih zemljišč in zgradba. Komisija ugotavlja tudi, da je mesto Mikkeli zemljišča kupilo z namenom, da jih spremeni v stanovanjsko območje s spremembami lokalnih načrtov, zemljišča pa so se nahajala blizu mestnega središča in v privlačnem stanovanjskem območju.

(162) Na podlagi navedenega se ovržejo pomisleki Komisije iz prve odločitve o začetku postopka glede cene, plačane za zemljišča in zgradbe. Mesto Mikkeli je tako zemljišča in zgradbo kupilo po ceni, ki je odražala njihovo vrednost, preskus za vlagatelje v tržnem gospodarstvu pa je bil izpolnjen. Komisija je zato sklenila, da ukrep ne zajema državne pomoči.

Poroštvo, dodeljeno 8. marca 2004 (ukrep 4), in poroštvo, dodeljeno 10. maja 2004 (ukrep 5)

(163) V zvezi s poroštvom, dodeljenim junija 2000, je treba razlikovati več korakov (dodelitev poroštva, plačilo v okviru poroštva, sprememba pogojev posojila; glej uvodno izjavo 132). Zato se v nadaljevanju prouči, ali sta poroštvi, dodeljeni marca 2004 in maja 2004, pomenili državno pomoč. Vprašanje, ali bi spremembe pogojev posojila lahko zajemale državno pomoč, se prouči kot del ukrepa 6 (glej uvodne izjave 188–195).

(164) Ukrep 4: V nasprotju s trditvami Finske, predstavljenimi v uvodni izjavi (92), Komisija meni, da pretvorba obstoječih obveznosti v novo poroštvo lahko pomeni državno pomoč. V tem okviru je treba razlikovati med veljavno pomočjo in novo pomočjo. Opredelitev veljavne pomoči vključuje posamezne ukrepe pomoči, ki so obstajali pred začetkom veljavnosti Pogodbe (člen 1(b) postopkovne uredbe). V nasprotju je nova pomoč vsaka pomoč […], ki ni veljavna pomoč, vključno s spremembami veljavne pomoči (člen 1(c) postopkovne uredbe). Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 določa, da je sprememba katera koli sprememba, razen preoblikovanja povsem formalne ali upravne narave, ki ne more vplivati na ocenjevanje združljivosti ukrepa pomoči s skupnim trgom.

(165) Pravzaprav je mesto Mikkeli 8. marca 2004 dodelilo novo poroštvo, ki je zavarovalo novo posojilo banke Tapiola 14. aprila 2004. Novo poroštvo se ne more obravnavati kot nadaljevanje starega poroštva, saj je bilo dodeljeno za novo posojilo z novimi pogoji. Dejstvo, da je to posojilo nadomestilo posojilo, ki ga je banka Tapiola dodelila leta 1992 in ki ga je že zajamčilo mesto Mikkeli, stališča Komisije ne spremeni. Čeprav je res, da je bilo novo posojilo v vrednosti neporavnanega kapitala starega posojila in je bila obrestna mera ugodnejša za podjetje Karjaportti (4,5 % letno za staro posojilo; 4 % letno za novo posojilo), se je spremenilo trajanje posojila (staro posojilo bi moralo biti poplačano po desetih letih od dodelitve, to je novembra 2002, novo posojilo pa je lahko odplačano do leta 2014). Na splošno je znesek novega posojila (kapital in obresti za obdobje 2004–2014) višji od zneska starega posojila. V skladu s tem sta se z dodelitvijo novega poroštva tveganje mesta Mikkeli in znesek ukrepa povečala v primerjavi s starim poroštvom. Dodelitev novega poroštva je treba obravnavati kot spremembo starega poroštva, ki dovoljuje uvrstitev novega poroštva kot nove pomoči. V skladu s tem se utemeljitev Finske, da je bilo staro poroštvo dodeljeno pred pristopom Finske in se zato lahko obravnava kot veljavna pomoč ter da novega poroštva ni mogoče obravnavati kot poroštvo, ki vsebuje dodelitev nove pomoči, lahko zavrne.

(166) Vprašanje, ali je poroštvo upravičencu dodelilo prednost, se lahko oceni na podlagi obvestila o poroštvih 2008. Ob odobritvi ukrepa je veljalo obvestilo o poroštvih 2000. Vendar se bo Komisija pri oceni ukrepa zanašala na obvestilo o poroštvih 2008, kot je razloženo v uvodni izjavi (134). V skladu s točko 3.2 obvestila o poroštvih 2008 izpolnjevanje štirih kumulativnih zahtev izključuje obstoj državne pomoč znotraj posameznega državnega poroštva (glej uvodno izjavo 135). Poroštvo v postopku ocenjevanja zajema 100 % posojila. To zadostuje za trditev, da obstoj državne pomoči ne more biti izključen na podlagi točke 3.2 obvestila o poroštvih 2008. Poleg tega in v nasprotju s trditvami Finske Komisija meni, da je bilo podjetje Karjaportti v težavah v smislu smernic za reševanje in prestrukturiranje 1999 že marca 2004 (glej uvodne izjave 123–128), kar je nadaljnji razlog, da poroštvo ne more spadati pod točko 3.2 obvestila o poroštvih 2008.

(167) Obenem je bilo poroštvo dodeljeno brez provizije za poroštvo, čeprav je bilo podjetje v težavah, tveganje za mesto Mikkeli pa je bilo veliko. Poroštvo je zajemalo 100 % zadevnega posojila, kar pomeni, da je organ dodelitve sam nosil tveganje neplačila upravičenca in da je bilo poroštvo dodeljeno kot absolutno poroštvo, tj. da je garant odgovoren za glavnico, kot če bi bila garantova, in upnik lahko zaprosi garanta za odplačilo glavnice, ko glavnica zapade.

(168) Poleg tega Finska meni, da je ukrep v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu, zlasti ker so bili udeleženi zasebni akterji. To trditev je mogoče zavrniti. Glede na informacije, ki jih je predložila Finska, zasebni akterji upravičencu niso dodelili poroštev, temveč posojila. Drugič, posojila zasebnih akterjev niso bila dodeljena ob istem času kot zajamčena posojila za pokojnine. Tretjič, obrestna mera, ki jo je za posojilo zahteval vsaj eden od zasebnih akterjev, je že bila višja kot obrestna mera za posojilo za pokojnine. Še pomembneje je, da so se zasebni akterji strinjali le s kratkoročnimi posojili z nekajmesečnim trajanjem, poroštvo, ki ga je dodelilo mesto Mikkeli, pa je zajemalo posojilo z desetletnim obdobjem trajanja.

(169) Na podlagi navedenega Komisija meni, da ukrep dodeljuje prednost podjetju Karjaportti. Poleg tega ukrep 4 izpolnjuje vse druge zahteve za obstoj državne pomoči. Kot je podrobno opisano v uvodnih izjavah 133, 140 in 141, tudi to poroštvo zajema državna sredstva in se pripiše državi, je selektivno ter izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med državami članicami.

(170) Ukrep 5: Trditev Finske, da je bil ukrep odobren za nadaljevanje naložbe iz leta 2000, se lahko zavrne, saj je bilo poroštvo nedvoumno nov ukrep.

(171) V skladu s točko 3.2 obvestila o poroštvih 2008 izpolnjevanje štirih kumulativnih zahtev izključuje obstoj državne pomoč znotraj posameznega državnega poroštva (glej uvodno izjavo 135). Kot pri ukrepu 4 poroštvo v postopku ocenjevanja zajema 100 % posojila in podjetje Karjaportti je maja 2004 že bilo v težavah v smislu smernic za reševanje in prestrukturiranje 1999 (glej uvodne izjave 123–128). V skladu s tem poroštvo ne spada pod točko 3.2 obvestila o poroštvih 2008.

(172) Obenem je bilo poroštvo dodeljeno brez provizije za poroštvo, podobno kot pri ukrepu 4, čeprav je bilo podjetje v težavah, tveganje za mesto Mikkeli pa se je lahko štelo za veliko. Poroštvo je zajemalo 100 % zadevnega posojila in je bilo dodeljeno kot absolutno poroštvo. V skladu s tem Komisija v zadevnem primeru v nasprotju s Finsko meni, da ukrep podjetju Karjaportti dodeljuje prednost.

(173) Poleg tega ukrep 5 izpolnjuje vse druge zahteve za obstoj državne pomoči. Kot je podrobno opisano v uvodnih izjavah 133, 140 in 141, tudi to poroštvo zajema državna sredstva in se pripiše državi, je selektivno ter izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med državami članicami.

(174) Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ukrepa 4 in 5 pomenita državno pomoč.

(175) Finska ni predložila utemeljitev glede združljivosti ukrepa 4. Pri ukrepu 5 se je Finska sklicevala na člen 107(3)(a) PDEU in smernice o regionalni pomoči 1998 (glej uvodno izjavo 95). Vendar pa smernice za regionalno pomoč 1998 ne morejo biti podlaga za združljivost, saj je bilo podjetje Karjaportti ob dodelitvi dveh poroštev v težavah (glej uvodne izjave 123–128). V skladu s smernicami o regionalni pomoči 1998 je treba pomoč podjetjem v težavah oceniti v okviru smernic za reševanje in prestrukturiranje. Zato Komisija najprej ocenjuje, ali sta ukrepa 4 in 5 združljiva kot pomoč za reševanje in prestrukturiranje v skladu s smernicami za reševanje in prestrukturiranje. Ob dodelitvi so se uporabljale smernice za reševanje in prestrukturiranje 1999.

(176) V skladu s smernicami za reševanje in prestrukturiranje 1999 mora pomoč za reševanje izpolnjevati določene zahteve, ki jih proučevani ukrep ne izpolnjuje.

(176)

(a) Čeprav ukrepi zajemajo likvidnostno pomoč v obliki poroštva (točka 23(a) smernic za reševanje in prestrukturiranje 1999), posojila, ki jih zajemajo zadevna poroštva, niso bila dodeljena po obrestni meri, ki bi bila vsaj primerljiva z ugotovljenimi obrestnimi merami za posojila zdravim podjetjem (referenčna obrestna mera za Finsko marca 2004: 4,43 %, zvišana za 100 bazičnih točk; referenčna obrestna mera za Finsko maja 2004: 4,43 %, zvišana za 100 bazičnih točk).

(b) Drugič, poroštva niso bila povezana s posojilom, ki naj bi bilo povrnjeno v roku, ki ni daljše od dvanajstih mesecev po izplačilu zadnjega obroka podjetju (točka 23(b) smernic za reševanje in prestrukturiranje 1999).

(c) Tretjič, Finska ni zagotovila informacij, da je bila pomoč zajamčena na podlagi resnih socialnih težav in ni imela škodljivih učinkov na druge države članice (točka 23(c) smernic za reševanje in prestrukturiranje 1999).

(d) Četrtič, poroštva niso bila povrnjena v roku 6 mesecev, niti niso imela oblikovanega načrta prestrukturiranja v smislu smernic za reševanje in prestrukturiranje 1999 (točka 23(d) smernic za reševanje in prestrukturiranje 1999).

(e) Poleg tega ni bilo znakov, da so bila poroštva omejena na znesek, ki je potreben, da lahko podjetje posluje v obdobju, v katerem je odobrena pomoč (točka 23(e) smernic za reševanje in prestrukturiranje 1999).

(177) Ukrepa 4 in 5 poleg tega ne izpolnjujeta vseh zahtev za pomoč za prestrukturiranje, opredeljenih v smernicah za reševanje in prestrukturiranje 1999.

(177)

(a) Prvič, ukrepi niso bili pogojeni z izvajanjem načrta za prestrukturiranje (točka 31 smernic za reševanje in prestrukturiranje 1999). Ugotavlja se, da ni bil oblikovan načrt za prestrukturiranje v smislu točke 32 in naslednjih smernic za reševanje in prestrukturiranje 1999.

(b) Drugič, od upravičencev pomoči se pričakuje, da bodo k načrtu prestrukturiranja znatno prispevali iz svojih sredstev (točka 40 smernic za reševanje in prestrukturiranje 1999), pri proučevanih ukrepih pa ni znakov o lastnih prispevkih upravičenca.

(c) Tretjič, za preprečevanje škodljivega izkrivljanja konkurence je treba sprejeti izravnalne ukrepe (točka 37 smernic za reševanje in prestrukturiranje 1999). Taki ukrepi niso bili zagotovljeni.

(178) Zato Komisija meni, da ukrepi niso bili dodeljeni v skladu s smernicami za reševanje in prestrukturiranje 1999.

(179) Treba je še proučiti, ali bi lahko bila ukrepa 4 in 5 združljiva na podlagi katere druge izjeme, določene v členih 107(2) in (3) PDEU.

(180) Izjeme iz člena 107(2) PDEU se v tem primeru ne uporabljajo, ker ta ukrepa nimata socialnega značaja, nista bila dodeljena posameznim potrošnikom, nista bila namenjena povrnitvi škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki, in nista bila dodeljena gospodarstvu nekaterih območij Zvezne republike Nemčije, ki jih je prizadela delitev te države.

(181) Dodatne izjeme so določene v členu 107(3) PDEU.

(182) Člen 107(3)(a) PDEU določa, da se pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika, lahko razglasi za združljivo z notranjim trgom. Podjetje Karjaportti se je ob dodelitvi nahajalo v takem območju.

(183) Ob odobritvi ukrepov 4 in 5 so združljivost državne pomoči območjem, ki prejemajo pomoč, urejale smernice o regionalni pomoči 1998. V okviru navedenih smernic podjetja v težavah niso upravičena do regionalne pomoči. Komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da pomoč ni upravičena do odstopanja, določenega v členu 107(3)(a) PDEU.

(184) Člen 107(3)(b) PDEU določa, da se pomoč za pospeševanje izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice lahko razglasi za združljivo z notranjim trgom. Komisija ugotavlja, da zadevna pomoč ni namenjena pospeševanju izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa, našla pa tudi ni nobenega dokaza, da je namenjena odpravljanju resne motnje v gospodarstvu Finske. Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da pomoč ni upravičena do odstopanja iz člena 107(3)(b) PDEU.

(185) Člen 107(3)(d) PDEU določa, da se pomoč za pospeševanje kulture in ohranjanja kulturne dediščine lahko razglasi za združljivo s PDEU, kadar takšna pomoč ne škoduje trgovinskim pogojem in konkurenci v Skupnosti v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi. Ta člen očitno ne velja za zadevni primer.

(186) Člen 107(3)(c) PDEU določa, da se lahko odobri državna pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Komisija je pripravila več smernic in sporočil, ki pojasnjujejo, kako bo uporabljala odstopanje iz tega člena. Vendar Komisija meni, da je zaradi narave in značilnosti pomoči očitno, da izjeme iz teh smernic in sporočil ne veljajo v tem primeru.

(187) Na podlagi navedenih utemeljitev Komisija meni, da ukrepa 4 in 5 vsebujeta državno pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom.

Postopek prestrukturiranja pod nadzorom sodišča (ukrep 6)

(188) Glavna utemeljitev Finske, opisana v uvodnih izjavah 96–98, je, da mesto Mikkeli ni bilo bolj velikodušno kot drugi upniki podjetja, temveč da je mesto Mikkeli delovalo skupaj s zasebnimi upniki upravičenca in pod enakimi pogoji. V skladu s tem je ravnalo kot zasebni vlagatelj v tržnem postopku, ko je soglašalo s programom prestrukturiranja.

(189) Prvo vprašanje, ki ga je treba preveriti v tem okviru, je, ali preskus nosilcev dejavnosti v tržnem gospodarstvu velja v situacijah, ko ena ali več javnih oseb, katerih ravnanje se pripiše državi, izvede več ukrepov v povezavi z enim podjetjem. Splošno sodišče je to vprašanje obravnavalo v BP Chemicals proti Komisiji. V skladu s sodiščem dejstvo, da je javno podjetje že dodelilo kapitalske injekcije hčerinski družbi, ki so uvrščene pod pomoč, ne pomeni samodejno, da nadaljnja kapitalska injekcija ne more biti uvrščena kot naložba, ki izpolnjuje preskus za zasebne vlagatelje v tržnem gospodarstvu. Vendar mora Komisija ugotoviti, ali je več ukrepov v povezavi z enim podjetjem lahko razumno ločenih in ali se lahko obravnavajo kot posamezni ukrepi. V skladu s Sodiščem je v tem okviru treba upoštevati kronologijo zadevnih ukrepov, njihov namen in položaj hčerinske družbe v času sprejetja vsake odločitve, da se dodeli injekcija.

(190) V zadevnem primeru mora Komisija ugotoviti, ali so lahko poroštva, dodeljena marca in maja 2004 (ukrep 4 in ukrep 5), ločena od postopka prestrukturiranja pod nadzorom sodišča (ukrep 6). Čeprav je res, da so bili vsi trije ukrepi odobreni v roku enega leta, Komisija ugotavlja, da imajo učinek v različnih okvirih. Medtem se je začel postopek prestrukturiranja pod nadzorom sodišča, v katerem so sodelovali vsi upniki podjetja. Namen ukrepa 6 torej ni bil več, da se podjetju omogoči ponovno uspešno delovanje brez nesolventnosti s pridobitvijo novega denarja zasebnih bank. Pravzaprav je mesto Mikkeli, tako kot vsi drugi upniki v svojih vlogah kot upniki, želelo čim bolj povečati izterjavo svojih neporavnanih zahtevkov v okviru omejitev nacionalne stečajne zakonodaje. Zato Komisija meni, da je ukrep 6 lahko ločen od ukrepov 4 in 5.

(191) Kot je opisano v uvodni izjavi 31, je podjetje Karjaportti skupaj s svojimi zasebnimi upniki vložilo zahtevek za postopek prestrukturiranja pod nadzorom sodišča na okrožnem sodišču mesta Mikkeli v skladu z Zakonom o prestrukturiranju podjetij 47/1993. Sodišču je bil predložen program prestrukturiranja, skupaj s podrobnostmi ukrepov, ki so trenutno v postopku ocenjevanja. Sodišče je po pregledu podrobnosti odobrilo program prestrukturiranja. Komisija ugotavlja, da je za podjetje Karjaportti veljal postopek prestrukturiranja pod nadzorom sodišča v okviru finske zakonodaje. Pravzaprav je namen takega postopka prestrukturiranja rehabilitacija problematičnega podjetja dolžnika s sposobnostjo preživetja, da se zagotovi njegovo nadaljnje uspešno delovanje in se dosežejo dogovori za plačilo dolga. Zato Komisija meni, da se lahko ukrepi, ki jih je mesto Mikkeli sprejelo med postopkom prestrukturiranja pod nadzorom sodišča, ocenijo v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(192) V skladu s sodno prakso Magefesa lahko, če je država velikodušnejša kot drugi upniki podjetja, ukrepi v okviru postopka prestrukturiranja pod nadzorom sodišča pomenijo državno pomoč. V skladu s tem Komisija preverja, ali so bili zasebni in javni upniki dejansko enako obravnavani v postopku prestrukturiranja.

(193) Komisija ugotavlja, da se […] dolgov prestrukturiranja (približno [30–70] %) dolguje zasebnim upnikom. Glavni zasebni upniki so Nordea Bank, Pohjola Bank in Nordea Financing. Drugič, treba je upoštevati, da so bili upniki podjetja Karjaportti razdeljeni v različne skupine v skladu z njihovo uvrstitvijo. Skupaj z zasebnimi upniki Nordea Bank, OKO/Pohjola Bank in Nordea Financing ter specializiranim finančnim podjetjem v državni lasti Finnvera je mesto Mikkeli spadalo k skupini upnikov velikih zavarovanih dolgov. Kot je razvidno iz tabele IV, ima mesto Mikkeli znotraj teh velikih zavarovanih dolgov [10–40]-odstotni delež, zasebni upniki pa imajo skupaj [30–70]-odstotni delež. Podjetje Finnvera ima [10–40]-odstotni delež.

(194) V nadaljevanju je podrobneje ocenjen vsak ukrep, ki ga je sprejelo mesto Mikkeli:

(195) Znižanje obrestnih mer za zavarovane dolgove: Kot je razvidno iz tabele V, so bile obrestne mere za posojila in druge dolgove (neplačane stroške), ki so se upoštevali kot veliki zavarovani dolgovi, enaki za zasebne in javne upnike, razen za […]. Ta upnik je prejel obrestno mero […] EURIBOR za vse neporavnane zneske od začetka postopka prestrukturiranja, drugi upniki pa so za del neporavnanih zneskov prejeli le […] EURIBOR, znižan za […] % do leta 2010. Ta razlika je nastala, saj je bil […] najvišje uvrščen glede zavarovanj s premoženjem, ki jih je zagotovilo podjetje Karjaportti. Upošteva se, da višja uvrstitev […] upravičuje razliko v uporabljenih obrestnih merah.

(196) Odlog plačila posojil: Zahtevki mesta Mikkeli so bili odloženi za enako obdobje kot zahtevki drugih zavarovanih dolžnikov. Kot je razvidno iz tabele VI, mora podjetje Karjaportti plačevati obroke vsem zavarovanim upnikom od julija 2009 do leta 2015, ko zapade največji del obrokov (43 % kapitala vsakega zavarovanega dolga). Obroki, ki morajo biti plačani vsakemu upniku, so vsi v enakem razmerju v primerjavi s skupnim zneskom zahtevka zadevnega upnika (2 % neporavnanega zneska za prve tri obroke, 4 % za naslednja dva obroka in 6 % za preostali obrok). Zadnji obrok predstavlja 43 % kapitala za vsakega zavarovanega upnika. V skladu s tem mesto Mikkeli ni bilo obravnavano slabše kot zasebni upniki v podobnem položaju.

(197) Pogojna opustitev dolga: V skladu s programom prestrukturiranja, kot je opisano v uvodnih izjavah 42 in 43, zneski, ki bodo opuščeni na koncu postopka prestrukturiranja pod nadzorom sodišča, če ne bodo izpolnjene določene gospodarske zahteve, temeljijo na primerjavi med vrednostjo zavarovanja v premoženju, če bo podjetje Karjaportti še naprej delovalo, in vrednostjo zavarovanja v premoženju v primeru realizacije, ki je ugotovljena za vsakega zadevnega upnika, pri čemer se upošteva njihova uvrstitev. Vrednost zavarovanja v premoženju v obeh primerih sta ugotovila dva neodvisna cenilca v času oblikovanja programa prestrukturiranja na podlagi primerljivih cen in informacij o najemu. Ob upoštevanju tega ozadja […] ni treba opustiti dolgov na koncu postopka prestrukturiranja pod nadzorom sodišča, saj je najvišje uvrščeni upnik. Zneski za druge upnike so bili prav tako ugotovljeni po navedeni metodologiji, ugotovljeni zneski pa so predstavljeni v uvodni izjavi 43. Metodologija, uporabljena pri ugotavljanju zadevnih zneskov, je verodostojna, zlasti ker je povezala zadevno uvrstitev z vrednostjo zadevnega zavarovanja v premoženju v obeh primerih. V praksi je izračun temeljil na ocenah neodvisnih strokovnjakov, enaka načela pa so bila uporabljena pri vseh upnikih pri določanju zneskov, za katere so lahko dolgovi prestrukturiranja največ znižani po koncu postopka prestrukturiranja pod nadzorom sodišča. Ob upoštevanju tega so bili vsi upniki enako obravnavani.

(198) Na splošno Komisija meni, da mesto Mikkeli med postopkom prestrukturiranja pod nadzorom sodišča ni bilo obravnavano slabše kot zasebni upniki. Kadar so se pojavile razlike v primerjavi z drugimi upniki, so jih upravičile različne kakovosti zavarovanj v premoženju v lasti zadevnih upnikov. Zato je treba ob upoštevanju zgoraj navedenega skleniti, da upravičenec ni imel prednosti v smislu člena 107(1) PDEU zaradi postopka prestrukturiranja pod nadzorom sodišča. Pomisleki, ki jih je imela Komisija v prvi odločitvi o začetku postopka, se ovržejo in ukrepi, opisani v uvodnih izjavah 31–43, ne pomenijo državne pomoči.

Nakup delnic (ukrep 7)

(199) Prvič, Komisija ugotavlja, da nakup delnic ni bil del postopka prestrukturiranja pod nadzorom sodišča.

(200) Finska trdi, da je mesto Mikkeli pri nakupu delnic ravnalo v skladu z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Prvič, če upoštevamo logiko v zadevi BP Chemicals (glej uvodne izjave 189–191), je treba ugotoviti, ali se lahko načelo zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu uporablja v ukrepu 7, saj je mesto Mikkeli podjetju Karjaportti v preteklosti že odobrilo ukrepe pomoči. V tem okviru Komisija ugotavlja, da sta bila ukrepa 4 in 5 sprejeta pred začetkom postopka prestrukturiranja pod nadzorom sodišča, nakup delnic pa je potekal šele po njem. Poleg tega je bilo, čeprav je bil namen ukrepov 4 in 5, da se upravičencu dovoli nadaljnji dostop do likvidnosti, po začetku postopka prestrukturiranja pod nadzorom sodišča jasno, da bodo navedene potrebe obravnavane znotraj takega postopka. Zato se lahko ukrep 7 loči od ukrepov 4 in 5, načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu pa se načeloma lahko uporablja za ukrep 7.

(201) Kot je opisano v uvodni izjavi 156, se načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu uporablja, ko zemljišča ali druga sredstva kupi država. Finska je zagotovila vrednotenje vrednosti delnic, ki jo je opravil […], agencija za upravljanje nepremičnin s sedežem v Helsinkih. Vrednotenje z dne 29. marca 2005 je delnice v nepremičninskem podjetju ocenilo na vrednost med 1 milijonom EUR in 1,1 milijona EUR. Vrednotenje je temeljilo na vrednosti nepremičnine v lasti podjetja. Za ugotovitev vrednosti sta se uporabljali dve metodi: kapitalska vrednost po tržni najemnini (glede na stanovanjsko statistiko finskih statističnih podatkov) in vrednost nadaljnje prodaje (glede na cene ponudbe).

(202) V času prodaje delnic je bila nepremičnina oddana v najem pod ravnjo tržne najemnine. Po podatkih vrednotenja bi se raven tržne najemnine lahko dosegla v dveh letih z najvišjo letno rastjo najemnine. V skladu s tem je bila vrednost nepremičnine prilagojena v času nakupa in na koncu je mesto Mikkeli delnice kupilo po ceni 860000 EUR.

(203) Vrednotenje je izvedel neodvisni strokovnjak. Uporabljena metoda, kot je opisano zgoraj, je bila, da se je najprej preverila kapitalska vrednost po tržni najemnini in nato vrednost nadaljnje prodaje. Obe vrednosti sta temeljili na tržnih podatkih in sta bili uporabljeni pri določanju vrednosti delnic, ki je bila prav tako prilagojena prevladujoči višini najemnin v času nakupa. Metodologija se šteje za verodostojno. Komisija je sklenila, da so bile delnice podjetja Kiinteistö Oy Suksimäki kupljene po tržni ceni ter da ukrep ni dodelil prednosti podjetju Karjaportti.

(204) Na podlagi navedenega se ovržejo pomisleki Komisije iz odločitve o začetku postopka in Komisija je sklenila, da ukrep ne zajema državne pomoči.

Pretvorba neplačanih obrestnih mer v posojila (ukrep 8)

(205) Finska trdi, da je pretvorba neplačanih obrestnih mer v posojila običajen ukrep v postopku prestrukturiranja pod nadzorom sodišča. Res je, da je lahko tak ukrep neločljivo povezan s postopkom prestrukturiranja pod nadzorom sodišča. V zadevnem primeru je bila pretvorba neplačanih obrestnih mer v posojila leta 2005 načeloma že določena v programu prestrukturiranja za vse upnike velikih zavarovanih dolgov ([dva zasebna upnika] in podjetje Finnvera). Ob upoštevanju tega Komisija meni, da pretvorba neplačanih obrestnih mer v posojila ni državna pomoč. Vendar je treba preveriti, ali je obrestna mera mesta Mikkeli, ki jo je zaračunalo podjetju Karjaportti, vsebovala prednost za podjetje.

(206) V tem okviru Finska meni, da je mesto Mikkeli ravnalo v skladu z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu, saj so zasebni upniki, skupaj z mestom Mikkeli, pretvorili neplačane obrestne mere v posojila. Kot tudi za postopek prestrukturiranja pod nadzorom sodišča Komisija meni, da načelo zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu lahko velja za ukrep 8, saj je ta ukrep ločen od ukrepov 4 in 5 (glej uvodne izjave 189–191). Pri uporabi načela zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu v zadevnem primeru Komisija ugotavlja naslednje: res je, da pretvorba ni veljala le za mesto Mikkeli, temveč tudi za [zasebna upnika], vendar pa zaračunana obrestna marža za posojila ni bila enaka. Pravzaprav je [en zasebni upnik] zaprosil za 3-mesečni EURIBOR, zvišan za 1,5 %, in [drugi zasebni upnik] za 3-mesečni EURIBOR, zvišan za 2 %, mesto Mikkeli pa je zaprosilo za le 3-mesečni EURIBOR, zvišan za 0,3 %. Zato je obrestna mera, ki jo je mesto Mikkeli zaračunalo za posojilo, za 1,2 % nižja od obresti, ki jo je zaračunal [en zasebni upnik], in za 1,7 % nižja od obresti, ki jo je zaračunal [drugi zasebni upnik]. Zato se trditev, da je mesto Mikkeli delovalo pod enakimi pogoji kot zasebni upniki, lahko zavrne. Ob upoštevanju razlike v obrestnih merah je mogoče izključiti tudi to, da je mesto Mikkeli za posojilo zaračunalo tržno provizijo. Zato posojilo, v katerega je mesto Mikkeli pretvorilo neplačane obrestne mere, zagotavlja prednost podjetju Karjaportti.

(207) Poleg tega ukrep 8 izpolnjuje vse druge zahteve za obstoj državne pomoči. Kot je podrobno opisano v uvodnih izjavah 133, 140 in 141, posojilo zajema državna sredstva in se pripiše državi, je selektivno ter izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med državami članicami.

(208) Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ukrep 8 pomeni državno pomoč.

(209) Finska ni predložila nobenih utemeljitev glede združljivosti ukrepa 8. Ker je bilo podjetje Karjaportti ob pretvorbi neplačanih obrestnih mer v težavah (glej uvodne izjave 123–129), Komisija najprej ocenjuje, ali je ukrep 8 združljiv kot pomoč za reševanje in prestrukturiranje v skladu s smernicami za reševanje in prestrukturiranje. V času dodelitve so se uporabljale smernice za reševanje in prestrukturiranje 2004.

(210) V skladu s smernicami za reševanje in prestrukturiranje 2004 mora pomoč za reševanje izpolnjevati določene zahteve, ki jih zadevni ukrep ne izpolnjuje.

(210)

(a) Čeprav ukrep zajema likvidnostno pomoč v obliki posojila (točka 25(a) smernic za reševanje in prestrukturiranje 2004), zaračunana obrestna mera ni primerljiva z ugotovljenimi obrestnimi merami za posojila zdravim podjetjem (referenčna obrestna mera za Finsko decembra 2005: 4,08 %, zvišana za 100 bazičnih točk; zaračunana obrestna mera za posojilo je bil 3-mesečni EURIBOR, zvišan za 0,3 %, kar je 19 decembra 2005 znašalo 2,486 %, zvišanih za 30 bazičnih točk).

(b) Drugič, Finska ni priglasila načrta prestrukturiranja v roku šestih mesecev od odobritve pomoči in trajanje ukrepa ni bilo omejeno na šest mesecev (točka 25(a) in (c) smernic za reševanje in prestrukturiranje 2004).

(c) Tretjič, načelo o enkratni pomoči (točka 25(e) smernic za reševanje in prestrukturiranje 2004) ni izpolnjeno, saj je podjetje prejelo nezdružljivo in nezakonito državno pomoč v preteklosti, ko je bilo v težavah.

(211) Ukrep ne izpolnjuje vseh zahtev za pomoč za prestrukturiranje, opredeljenih v smernicah za reševanje in prestrukturiranje 2004.

(211)

(a) Prvič, ukrep ni pogojen z izvajanjem načrta za prestrukturiranje (točka 34 smernic za reševanje in prestrukturiranje 2004). Res je, da je bil program prestrukturiranja za podjetje Karjaportti oblikovan med postopkom prestrukturiranja pod nadzorom sodišča, vendar ni v skladu z zahtevami iz točke 35 smernic za reševanje in prestrukturiranje 2004 (obdobje trajanja 10 let, ni analize občutljivosti, ni obnovitve dolgoročne sposobnosti preživetja v smiselnem časovnem okviru).

(b) Drugič, od upravičencev pomoči se pričakuje, da bodo k načrtu prestrukturiranja znatno prispevali iz svojih sredstev (točka 43 smernic za reševanje in prestrukturiranje 2004), pri proučevanih ukrepih pa ni znakov o lastnih prispevkih upravičenca.

(c) Tretjič, ukrep ne izpolnjuje načela o enkratni pomoči, saj je podjetje prejelo nezdružljivo in nezakonito državno pomoč v preteklosti, ko je bilo v težavah.

(212) Skladno s tem Komisija meni, da ukrep ni bil odobren v skladu s smernicami za reševanje in prestrukturiranje 2004.

(213) Treba je še proučiti, ali bi lahko bil ukrep 8 združljiv na podlagi katere druge izjeme, določene v členih 107(2) in (3) PDEU. Komisija zaradi istih razlogov, kot so opredeljeni zgoraj za ukrepa 4 in 5 (glej uvodne izjave 179–186), meni, da ni izpolnjena nobena izjema. Zato je Komisija sklenila, da ukrep 8 zajema državno pomoč in ni združljiv z notranjim trgom.

Odpis dolgov v računovodskih izkazih iz let 2006 in 2008 (ukrepa 9 in 10)

(214) Najprej je treba preveriti, ali bi ti odpisi dolgov lahko dodelili prednost podjetju Karjaportti. To bi veljalo, če mesto Mikkeli ne bi nadaljevalo z izterjavo dolgov, tj. če bi odpisalo zadevne dolgove.

(215) Kot je opisano v uvodni izjavi 105, je Finska potrdila, da je bil odpis dolgov le računovodski ukrep, ki ne vpliva na pravno razmerje med upnikom in dolžnikom, tj. da dolgovi niso bili opuščeni. V skladu z dokumenti, ki jih je predložila Finska, mesto Mikkeli nadaljuje z izterjavo dolgov.

(216) V skladu z načelom previdnosti pri dobri računovodski praksi in z Zakonom o računovodstvu 1336/1997 vrednost denarnih terjatev v bilanci stanja ne sme presegati njihove verjetne vrednosti. V skladu s tem so denarne terjatve, ki jih verjetno ni mogoče izterjati, zabeležene v izkazu dobička in izgube kot odhodek.

(217) Na podlagi navedenega Komisija meni, da je bil odpis dolgov opravljen le v finančnih računih mesta Mikkeli v skladu z računovodskimi standardi in da se zadevni zahtevki še nadalje poskušajo izterjati v okviru postopka prestrukturiranja pod nadzorom sodišča.

(218) Pomisleki Komisije iz prve odločitve o začetku postopka se ovržejo in Komisija je sklenila, da ukrep ni dodelil prednosti podjetju Karjaportti. Zato ukrepa 9 in 10 ne zajemata državne pomoči.

Odlog plačila dolgov od leta 2009 (ukrep 12)

(219) Trditev Finske, da je ukrep neločljivo povezan s postopkom prestrukturiranja pod nadzorom sodišča in ne zajema državne pomoči, se lahko zavrne. Odlog dolgov leta 2009 ni bil predviden v prvotnem programu prestrukturiranja in dejstvo, da bi tako prestrukturiranje potekalo v skladu z nacionalno zakonodajo, ni dovolj, da se izključi državna pomoč.

(220) Načeloma se lahko tudi ukrepi za zniževanje stroškov, ki so običajno vključeni v proračun podjetja, upoštevajo kot državna pomoč. Pri odlogu dolgov Komisija tako ravnanje ocenjuje s preskusom zasebnega upnika. V njem je država obravnavana kot javni upnik, ki tako kot zasebni upnik teži k pridobitvi zapadlih zneskov in v zvezi s tem sklepa pogodbe z dolžnikom, v skladu s katerimi se nakopičeni dolgovi prerazporedijo ali plačajo v obrokih, da se pospeši njihovo poplačilo. Ugodnejša obravnava obstaja v smislu člena 107(1) PDEU, če se lahko dolgovani znesek javnemu upniku poplača po ugodnejših pogojih, kot bi jih dovolil zasebni upnik. Komisija upošteva utemeljitev Finske, da odlog plačila ni bil nikoli izvajan, saj je upravno sodišče mesta Kuopio (Kuopion Hallinto-Oikeus) prepovedalo njegovo izvajanje. Vendar je bil, kot navaja Finska, rok poplačila dolga vseeno podaljšan, posledica tega pa je bil odlog zapadlih plačil. V tem okviru Komisija ugotavlja, da se dejansko izvajanje odloga plačila razlikuje od priglašenega odloga v zvezi z zneski in časovnim okvirom. Znesek, katerega plačilo je mesto Mikkeli v resnici odložilo, je manjši kot prvotno priglašeni znesek, odlog plačila pa je bil dodeljen za krajša obdobja, kot je bilo prvotno priglašeno. Ob upoštevanju tega Komisija meni, da je bil priglašeni ukrep izvajan s spremembami. Ne glede na te spremembe Komisija ugotavlja, da noben zasebni upnik ne bi sprejel odloga plačila dolga v kateri koli obliki zaradi razlogov, opredeljenih v tej uvodni izjavi.

(221) Zasebni upnik bo običajno uveljavil svoje zahtevke, če je prej sklenil sporazume o odlogu plačila dolgov, ki jih dolžnik ni spoštoval. Nasprotno pa je mesto Mikkeli soglašalo z odlogom plačila dolga po tem, ko podjetje Karjaportti ni spoštovalo pogojev odloga plačila dolga, s katerim je soglašalo med postopkom prestrukturiranja pod nadzorom sodišča. Poleg tega ni posebnih razlogov za neuveljavitev, kot na primer višje zastave, zagotovljene mestu Mikkeli. O verjetni donosnosti in sposobnosti preživetja podjetja v prihodnosti Komisija meni, da glede na finančni položaj podjetja ni bilo razlogov za prepričanje, da bodo naložbe dosegle sprejemljivo raven donosnosti v razumnem obdobju. Ob dodelitvi je bilo podjetje Karjaportti v stečajnem postopku, poleg tega pa je od leta 2004 potekal postopek prestrukturiranja pod nadzorom sodišča. Ob upoštevanju tega Komisija ugotavlja, da hipotetični zasebni upnik v enakem položaju kot mesto Mikkeli ne bi sprejel nadaljnjega odloga dolgov.

(222) V tem okviru Finska navaja, da je mesto Mikkeli delovalo pod enakimi pogoji kot drugi upniki podjetja Karjaportti.

(223) Pravzaprav je bil po navedbah Finske sporazum zasebnih upnikov glede priglašenega odloga plačila dolgov pogojen s sporazumom mesta Mikkeli. Zdi se, da načrtovani odlog plačila dolgov ni predvideval enakih pogojev za vse zavarovane upnike. Če bi mesto Mikkeli odložilo plačilo neporavnanih dolgov do leta 2011, bi zasebni upniki še vedno prejeli obrok leta 2009. Ob upoštevanju tega se lahko utemeljitev Finske zavrne.

(224) Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ukrep ne izpolnjuje preskusa zasebnega upnika in dodeljuje prednost podjetju Karjaportti.

(225) Glede drugih zahtev za obstoj državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU Komisija ugotavlja, da je mesto Mikkeli soglašalo z odlogom ter da zato zajema državna sredstva in se pripiše državi. Poleg tega je ukrep selektiven. Ukrep poleg tega izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med državami članicami, kot je podrobneje opisano v uvodnih izjavah 133, 140 in 141.

(226) Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ukrep pomeni državno pomoč.

(227) Glavna utemeljitev Finske je bila, da ta ukrep ni zajemal državne pomoči, vendar pa je ukrep 12 priglasila kot pomoč za reševanje (glej uvodno izjavo 1). Pravzaprav je bilo podjetje Karjaportti v času, ko je mesto Mikkeli soglašalo z odlogom plačila dolga, v težavah v smislu točke 10(c) smernic za reševanje in prestrukturiranje 2004 (glej uvodne izjave 123–129). V skladu s tem je treba združljivost zadevnega ukrepa obravnavati na podlagi smernic za reševanje in prestrukturiranje 2004.

(228) V skladu s smernicami za reševanje in prestrukturiranje 2004 mora pomoč za reševanje izpolnjevati določene zahteve, ki jih zadevni ukrep ne izpolnjuje.

(228)

(a) Ukrep ne zajema likvidnostne pomoči v obliki poroštev za posojilo ali v obliki posojil (točka 25(a) smernic za reševanje in prestrukturiranje 2004), temveč odlog plačil.

(b) Drugič, Finska ni priglasila načrta prestrukturiranja v roku šestih mesecev od odobritve pomoči in trajanje ukrepa ni bilo omejeno na šest mesecev (točka 25(a) in (c) smernic za reševanje in prestrukturiranje 2004).

(c) Tretjič, načelo o enkratni pomoči (točka 25(e) smernic za reševanje in prestrukturiranje 2004) ni izpolnjeno, saj je podjetje prejelo nezdružljivo in nezakonito državno pomoč v preteklosti, ko je bilo v težavah.

(229) Ukrep ne izpolnjuje vseh zahtev za pomoč za prestrukturiranje, opredeljenih v smernicah za reševanje in prestrukturiranje 2004.

(229)

(a) Prvič, ukrep ni pogojen z izvajanjem načrta za prestrukturiranje (točka 34 smernic za reševanje in prestrukturiranje 2004). Ugotavlja se, da ni bil oblikovan načrt za prestrukturiranje v smislu točke 35 smernic za reševanje in prestrukturiranje 2004.

(b) Drugič, od upravičencev pomoči se pričakuje, da bodo k načrtu prestrukturiranja znatno prispevali iz svojih sredstev (točka 43 smernic za reševanje in prestrukturiranje 2004), pri proučevanih ukrepih pa ni znakov o lastnih prispevkih upravičenca.

(c) Tretjič, za preprečevanje škodljivega izkrivljanja konkurence je treba sprejeti izravnalne ukrepe (točka 38 smernic za reševanje in prestrukturiranje 2004). Taki ukrepi niso bili zagotovljeni.

(d) Četrtič, ukrep ne izpolnjuje načela o enkratni pomoči, saj je podjetje prejelo nezdružljivo in nezakonito državno pomoč v preteklosti, ko je bilo v težavah.

(230) Skladno s tem Komisija meni, da ukrep ni bil odobren v skladu s smernicami za reševanje in prestrukturiranje 2004.

(231) Treba je še proučiti, ali bi lahko bil ukrep 12 združljiv na podlagi katere druge izjeme, določene v členih 107(2) in (3) PDEU.

(232) Izjeme iz člena 107(2) PDEU se v tem primeru ne uporabljajo, ker ta ukrep nima socialnega značaja, ni bil dodeljen posameznim potrošnikom, ni bil namenjen povrnitvi škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki, in ni bil dodeljen gospodarstvu nekaterih območij Zvezne republike Nemčije, ki jih je prizadela delitev te države.

(233) Dodatne izjeme so opredeljene v členu 107(3) PDEU.

(234) Člen 107(3)(a) PDEU določa, da se pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika, lahko razglasi za združljivo z notranjim trgom. Podjetje Karjaportti se je ob dodelitvi nahajalo v takem območju.

(235) Združljivost državne pomoči območjem, ki prejemajo pomoč, urejajo smernice o regionalni pomoči 1998. V okviru navedenih smernic podjetja v težavah niso upravičena do regionalne pomoči. V skladu s tem je Komisija sklenila, da pomoč ni upravičena do odstopanja, določenega v členu 107(3)(a) PDEU.

(236) Člen 107(3)(b) PDEU določa, da se pomoč za pospeševanje izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice lahko razglasi za združljivo z notranjim trgom. Komisija ugotavlja, da zadevna pomoč ni namenjena pospeševanju izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa, našla pa tudi ni nobenega dokaza, da je namenjena odpravljanju resne motnje v gospodarstvu Finske. Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da pomoč ni upravičena do odstopanja iz člena 107(3)(b) PDEU.

(237) Člen 107(3)(d) PDEU določa, da se pomoč za pospeševanje kulture in ohranjanja kulturne dediščine lahko razglasi za združljivo s PDEU, kadar takšna pomoč ne škoduje trgovinskim pogojem in konkurenci v Skupnosti v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi. Ta člen očitno ne velja za zadevni primer.

(238) Člen 107(3)(c) PDEU določa, da se lahko odobri državna pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Komisija je pripravila več smernic in sporočil, ki pojasnjujejo, kako bo uporabljala odstopanje, ki ga vsebuje ta člen. Vendar Komisija meni, da je zaradi narave in lastnosti pomoči očitno, da izjeme iz teh smernic in sporočil ne veljajo v zadevnem primeru.

(239) Na podlagi navedenih utemeljitev Komisija meni, da ukrep 12 zajema državno pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom.

Ukrepi, ki jih je odobrilo podjetje Finnvera

(240) V uvodni opombi Komisija opozarja, da je Finska v okviru odločitve o državni pomoči N 715/2006 navedla, da bodo dejavnosti podjetja Finnvera omejene na upravljanje shem državne pomoči. Na podlagi tega se je Komisija 25. septembra 2007 (datum sklepa Komisije) odločila, da oprostitev plačevanja dohodnine za podjetje Finnvera ne pomeni državne pomoči. Ukrepi 13–17 so bili odobreni pred odločitvijo Komisije v primeru N 715/2006. Ukrep 18 je bil odobren po sprejetju odločitve Komisije v primeru N 715/2006. Komisija mora pri oceni ukrepa 18 zato upoštevati zavezo finskih organov v tem primeru.

Poroštvo, dodeljeno 17. marca 2004 (ukrep 13)

(241) Ukrep mora biti posredno ali neposredno dodeljen iz državnih sredstev in se mora pripisati državi, da se upošteva kot državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU. Finska ni zanikala, da ukrepi, ki jih je sprejelo podjetje Finnvera, zajemajo državna sredstva in se pripišejo državi. V skladu s sodno prakso se sredstva podjetja upoštevajo kot državna sredstva, če lahko država uveljavlja svoj prevladujoči vpliv nad takimi podjetji, da usmerja rabo njihovih sredstev. Ukrepi, ki jih je odobrila posebna finančna institucija, ki se lahko po svojem statutu obravnava za organ javnega sektorja, se običajno pripišejo državi. Sodišče je nadalje pojasnilo pojem pripisljivosti v zadevi Stardust Marine. Opredelilo je naslednje kazalnike za vzpostavljanje pripisljivosti: vključevanje javnega podjetja v strukture javne uprave, narava njegovih dejavnosti in njihovo izvajanje na trgu pod običajnimi konkurenčnimi pogoji z zasebnimi subjekti, pravni status podjetja (v smislu, ali zanj velja javno pravo ali običajno pravo gospodarskih družb), intenzivnost nadzora, ki ga nad upravljanjem podjetja izvajajo javni organi. V tem okviru Komisija ugotavlja, da za ukrepe podjetja Finnvera velja upravno pravo, kar kaže na to, da je tesno povezano z upravo. Podjetje Finnvera je posebno finančno podjetje, ki je v 100-odstotni državni lasti, uživa državno poroštvo ter zagotavlja državno pomoč in sredstva, ki niso vedno na voljo na trgu, kot na primer izvozne kredite. Čeprav se njegove dejavnosti delno prekrivajo s poslovnimi bankami, svojih dejavnosti ne izvaja pod običajnimi konkurenčnimi pogoji z zasebnimi subjekti. Vključeno je v okvir običajnega prava gospodarskih družb, obenem pa država izvaja strog nadzor: država imenuje člane nadzornega sveta iz poslanskih skupin političnih strank na podlagi njihove zastopanosti v finskem parlamentu. Večino članov uprave je treba izbrati med kandidati, ki jih je izvolilo več ministrstev (glej uvodni izjavi 56 in 57). Ob upoštevanju tega Komisija meni, da ukrepi, ki jih je sprejelo podjetje Finnvera, zajemajo državna sredstva in se pripišejo Finski.

(242) Glede vprašanja, ali ukrep 13 zagotavlja prednost upravičencu, Komisija v nasprotju s stališčem Finske meni, da ukrep ni bil dodeljen skupaj z zasebnimi upniki pod enakimi pogoji. Čeprav sta […] in […] leta 2004 dodelila podjetju Karjaportti posojila, Komisija nima nobenega dokaza, da sta navedeni banki dodelili tudi poroštvi. Poleg tega sta bili posojili dveh zasebnih upnikov dodeljeni šele poleti 2004, tj. nekaj mesecev po tem, ko je podjetje Finnvera odobrilo ukrep 13, zato se ne more obravnavati, kot da je podjetje Finnvera delovalo skupaj z njima. Tudi utemeljitev Finske, da je bilo poroštvo dodeljeno v skladu z obvestilom o poroštvih 2000, se lahko zavrne. Kot je pojasnjeno zgoraj, se Komisija pri oceni ukrepa zanaša na obvestilo o poroštvih 2008 (glej uvodno izjavo 134). V skladu s točko 3.2 obvestila o poroštvih 2008 se obstoj državne pomoč znotraj posameznega državnega poroštva izključuje, če posojilojemalec ni v finančnih težavah. Ker Komisija meni, da je podjetje Karjaportti že bilo v težavah v smislu smernic za reševanje in prestrukturiranje 1999 marca 2004 (glej uvodne izjave 123–128), se uporaba obvestila o poroštvih lahko izključi. Finska navaja tudi, da je za poroštvo veljala visoka provizija. Ob upoštevanju finančnih težav podjetja Karjaportti ob dodelitvi poroštva Komisija vseeno meni, da provizija za poroštvo, ki jo je zaračunalo podjetje Finnvera, ni tržna provizija. Pravzaprav je upravičenec imel skupaj [5–8] % stroškov financiranja za posojilo, skupaj s poroštvom, referenčna obrestna mera, ki je veljala ob tistem času, pa je bila 4,43-odstotna in bi morala biti zvišana za vsaj 400 bazičnih točk zaradi finančnih težav upravičenca. Na podlagi navedenega Komisija meni, da ukrep dodeljuje prednost podjetju Karjaportti.

(243) Ukrep mora biti specifičen ali selektiven tako, da koristi le nekaterim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, da se ga uvrsti kot državno pomoč. Ukrep 13 je bil dodeljen podjetju Karjaportti, enemu določenemu podjetju. Komisija zato meni, da pomeni selektivno prednost za upravičenca.

(244) Poleg tega mora Komisija proučiti, ali je verjetno, da bo ukrep 13 izkrivljal konkurenco in vplival na trgovino med državami članicami. V tem okviru Finska trdi, da je bil element pomoči poroštva pod pragom de minimis. Ob dodelitvi ukrepa 13 se je uporabljala Uredba Komisije (ES) št. 69/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri de minimis pomoči (v nadaljnjem besedilu: uredba de minimis 2001). Ena od zahtev za uporabo uredbe de minimis 2001 je, da skupna de minimis pomoč, dodeljena podjetju, ne sme presegati 100000 EUR v obdobju treh let. Proučevano poroštvo je znašalo le 91000 EUR, kar pomeni, da bi spoštovalo zgornjo mejo 100000 EUR, če bi se skupni znesek upošteval kot element pomoči. Vendar je treba ugotoviti, ali je treba ukrep 13 oceniti skupaj z ukrepom 4, poroštvom, ki ga je mesto Mikkeli dodelilo marca 2004, le 9 dni pred ukrepom 13, poroštvom, ki ga je dodelilo podjetje Finnvera. Čeprav sta dve poroštvi dodelila dva različna subjekta in sta zajemali dve ločeni posojili z različno veljavnostjo, sta obe posojili nadomestili eno posojilo, ki ga je dodelila banka Tapiola leta 1992. Zato se lahko upošteva, da sta bila ukrep 4 in ukrep 13 odobrena za isti namen, to je za omogočanje pretvorbe posojila banke Tapiola, dodeljenega leta 1992, v nova posojila. Ob upoštevanju tesne povezave med obema ukrepoma Komisija meni, da je treba ukrep 4 in ukrep 13 obravnavati kot en ukrep za namen uporabe zgornje meje 100000 EUR uredbe de minimis 2001. Če se ju obravnava skupaj, element pomoči v navedenih dveh ukrepih presega 100000 EUR. Komisija je zato sklenila, da ukrep 13 ne spada pod uredbo de minimis 2001.

(245) Finska trdi tudi, da je ukrep 13 nadaljevanje že obstoječih obveznosti, zato se izpostavljenost podjetja Finnvera ni povečala. Finska je podobno utemeljitev predstavila v zvezi z ukrepom 4. Tako kot pri ukrepu 4 Komisija meni, da ukrep 13 ni le nadaljevanje predhodnega odobrenega ukrepa (glej uvodni izjavi 164 in 165).

(246) Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ukrep 13 pomeni državno pomoč.

(247) Finska ni predložila nobenih utemeljitev glede združljivosti ukrepa 13. Ker je bilo podjetje Karjaportti v času, ko je podjetje Finnvera dodelilo poroštvo, v težavah (glej uvodne izjave 123–128), Komisija najprej ocenjuje, ali je združljivo kot pomoč za reševanje in prestrukturiranje v skladu s smernicami za reševanje in prestrukturiranje. V času dodelitve so se uporabljale smernice za reševanje in prestrukturiranje 1999.

(248) V skladu s smernicami za reševanje in prestrukturiranje 1999 mora pomoč za reševanje izpolnjevati določene zahteve, ki jih zadevni ukrep ne izpolnjuje.

(248)

(a) Poroštvo ni bilo povezano s posojilom, ki naj bi bilo povrnjeno v roku, ki ni daljše od dvanajstih mesecev po izplačilu zadnjega obroka podjetju (točka 23(b) smernic za reševanje in prestrukturiranje 1999).

(b) Finska tudi ni zagotovila informacij, da je bila pomoč zajamčena na podlagi resnih socialnih težav in ni imela škodljivih učinkov na druge države članice (točka 23(c) smernic za reševanje in prestrukturiranje 1999).

(c) Poroštvo ni bilo povrnjeno v roku šestih mesecev, niti ni imelo oblikovanega načrta prestrukturiranja v smislu smernic za reševanje in prestrukturiranje 1999 (točka 23(d) smernic za reševanje in prestrukturiranje 1999).

(d) Poleg tega ni bilo znakov, da je bilo poroštvo omejeno na znesek, ki je bil potreben, da je podjetje lahko poslovalo v obdobju, v katerem je bila odobrena pomoč (točka 23(e) smernic za reševanje in prestrukturiranje 1999).

(249) Komisija zaradi istih razlogov, kot so opredeljeni zgoraj za ukrepa 4 in 5 (glej uvodni izjavi 177 in 178), meni, da ukrep 13 ne izpolnjuje vseh zahtev za pomoč za prestrukturiranje, opredeljenih v smernicah za reševanje in prestrukturiranje 1999. Skladno s tem Komisija meni, da ukrep ni bil odobren v skladu s smernicami za reševanje in prestrukturiranje 1999.

(250) Treba je še proučiti, ali bi lahko bil ukrep 13 združljiv na podlagi katere druge izjeme, določene v členih 107(2) in (3) PDEU. Komisija zaradi istih razlogov, kot so opredeljeni zgoraj za ukrepa 4 in 5 (glej uvodne izjave 179–186), meni, da ni izpolnjena nobena izjema. Zato je Komisija sklenila, da ukrep 13 zajema državno pomoč in ni združljiv z notranjim trgom.

Posojilo, dodeljeno 12. januarja 2006 (ukrep 14)

(251) Finska trdi, da je bil ukrep predviden v programu prestrukturiranja za postopek prestrukturiranja pod nadzorom sodišča in da je podjetje Finnvera sprejelo ukrep skupaj z zasebnimi upniki.

(252) Res je, da je bil ukrep predviden že v programu prestrukturiranja za zasebne in javne upnike podjetja Karjaportti. V skladu z dokumenti, ki jih je predložila Finska, je pretvorba obresti dejansko potekala konec leta 2005 in v začetku leta 2006. Tudi zasebni upniki so pretvorili svoje obrestne mere v posojila.

(253) Po logiki v zadevi BP Chemicals (glej uvodne izjave 189–191) je treba ugotoviti, ali za ukrep 14 velja načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu. V tem okviru Komisija ugotavlja, da so bili ukrepi 4, 5 in 13 sprejeti pred začetkom postopka pod nadzorom prestrukturiranja, ukrep 14 pa je bil sprejet med tem postopkom. Zaradi razlogov, opredeljenih v uvodnih izjavah 189–191, Komisija meni, da je ukrep 14 lahko ločen od ukrepov 4, 5 in 13. Poleg tega je bil ukrep 14 predviden celo v programu prestrukturiranja, katerega namen je bilo okrevanje podjetja.

(254) O uporabi načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu za zadevni ukrep Komisija meni, da sta posojili, ki sta ju dodelila zasebna upnika […] in […], primerljivi s posojilom, ki ga je dodelilo podjetje Finnvera. Kot zavarovani upniki v postopku prestrukturiranja pod nadzorom sodišča so vsa podjetja v podobnem položaju. Ker sta bili ti posojili dodeljeni pod podobnimi pogoji kot posojilo, ki ga je dodelilo podjetje Finnvera (enako obdobje odplačila, primerljivo obdobje povračila), in ker je bila obrestna mera, za katero je zaprosilo podjetje Finnvera, še ugodnejša za podjetje Finnvera (6-mesečni EURIBOR, zvišan za 2 %, kar je 1. januarja 2006 znašalo 4,643 %) kot obrestna mera, ki sta jo prejela zasebna upnika (3-mesečni EURIBOR, zvišan za 1,5 %, kar je 1. januarja 2006 znašalo 3,988 %, 3-mesečni EURIBOR, zvišan za 2 % je znašal 4,488 %), je Komisija sklenila, da ukrep ni dodelil prednosti podjetju Karjaportti.

(255) Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ukrep ne zajema državne pomoči.

Posredno osebno jamstvo, dodeljeno 14. septembra 2006 (ukrep 15)

(256) Komisija meni, da je upravičenec ukrepa podjetje Karjaportti, čeprav je bilo posredno osebno jamstvo dodeljeno […]. Nizka provizija, ki jo je […] zaračunal podjetju Karjaportti, nakazuje, da je […] dodelil poroštvo le ob upoštevanju poroštva, ki ga je dodelilo podjetje Finnvera. Pravzaprav premijo za poroštvo za posredno osebno jamstvo podjetju Finnvera plačuje podjetje Karjaportti in ne […].

(257) V vsakem primeru Finska meni, da je podjetje Finnvera delovalo pod enakimi pogoji kot zasebna upnika […] in […]. Res je, da sta bila […] in […] v podobnem položaju kot podjetje Finnvera. Vsa tri podjetja so zavarovani upniki v postopku prestrukturiranja pod nadzorom sodišča. Vsa so podjetju Karjaportti dodelila posojila in poroštva pred ([…]).

(258) Tako kot za ukrep 14, po logiki v zadevi BP Chemicals (glej uvodne izjave 189–191), Komisija meni, da se načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu lahko uporablja za ukrep 15, saj je ta ukrep ločen od ukrepov 4, 5 in 13 (glej uvodno izjavo 253).

(259) Pri zadevnem ukrepu je posojilo s poroštvom skupaj znašalo 1,8 milijona EUR. Podjetje Finnvera je […] posredno jamčilo le za 16,7 % tega zneska (300000 EUR). Preostali del posojila sta zajemali poroštvi […] in […] (825000 EUR oziroma 675000 EUR), ki ju podjetje Finnvera ni posredno jamčilo. S stališča upravičenca, tj. podjetja Karjaportti, so bili skupni stroški za posredno jamčenje poroštva višji kot za poroštvi, ki sta ju dodelila […] in […]. Čeprav sta slednja podjetju Karjaportti zaračunala 1,75-odstotno provizijo za poroštvo, so bili skupni stroški financiranja posrednega osebnega jamstva za podjetje Karjaportti 2,9-odstotni (1,65 % za poroštvo […], zvišani za 1,25 % za posredno osebno jamstvo). Iz tega sledi, da ukrep, ki ga je sprejelo podjetje Finnvera, ni dodelil prednosti podjetju Karjaportti.

(260) Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ukrep ne zajema državne pomoči.

Posojilo, dodeljeno 6. julija 2007 (ukrep 16)

(261) Kot je opisano v uvodni izjavi 110, Finska trdi, da posojilo ni zajemalo državne pomoči, saj je bilo del večjega ukrepa financiranja, v katerem so sodelovali tudi zasebni upniki.

(262) Tako kot za ukrep 14, po logiki v zadevi BP Chemicals (glej uvodne izjave 189–191), Komisija meni, da se načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu lahko uporablja za ukrep 16 (glej uvodno izjavo 253).

(263) Kot je opisano v uvodni izjavi 254, Komisija meni, da sta […] in […] v primerljivem položaju kot podjetje Finnvera. V zvezi z določenim proučevanim ukrepom je res, da je podjetje Finnvera dodelilo posojilo ob istem času pod podobnimi pogoji kot […] in […]. Posojila vseh upnikov so veljala za obdobje šestih mesecev, plačila za vsa posojila so bila odložena v enakem razmerju (neporavnani znesek za vseh upnike je približno […] % prvotnega zneska). Vsa tri posojila so bila zavarovana z istim zavarovanjem v premoženju, kot je opisano v uvodni izjavi 66, in zavarovanje v premoženju je razdeljeno med upnike glede na tveganje zadevnega upnika v zvezi s posojilom, ki ga je dodelil. V zvezi z obrestno mero se zdi, da je bila obrestna mera, za katero je zaprosilo podjetje Finnvera, še ugodnejša za podjetje Finnvera (6-mesečni EURIBOR, zvišan za 2,5 % je 6. julija 2007 znašal 6,847 %) kot obrestna mera, ki sta jo prejela zasebna upnika (1-mesečni EURIBOR, zvišan za 2 % je 9. julija 2007 znašal 6,105 %). V skladu s tem je posojilo v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu in ne zajema državne pomoči.

(264) Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ukrep ne zajema državne pomoči.

Poroštvo, dodeljeno 9. januarja 2008 (ukrep 17)

(265) Treba je ugotoviti, kateri subjekt ima koristi od zadevnega ukrepa, […] ali podjetje Karjaportti. Podjetje Finnvera je banki […], glavni banki podjetja Karjaportti, dodelilo posredno osebno jamstvo. Banka […] je v zameno podjetju Karjaportti dodelila poroštvo. Banka […] je podjetju Karjaportti zaračunala zelo nizko provizijo za to poroštvo, kar kaže na to, da je […] dodelila poroštvo podjetju Karjaportti šele, ko je zajemalo posredno osebno jamstvo podjetja Finnvera. Komisija ugotavlja tudi, da premijo za poroštvo za posredno osebno jamstvo podjetju Finnvera plačuje podjetje Karjaportti in ne […]. Ob upoštevanju tega Komisija meni, da je upravičenec ukrepa podjetje Karjaportti.

(266) Treba je oceniti, ali ukrep dodeljuje prednost podjetju Karjaportti. V tem okviru Finska trdi, da posredno osebno jamstvo ne zajema državne pomoči, saj je pri dogovoru sodeloval še en zasebni akter. Ta trditev se lahko zavrne, saj je podjetje Finnvera dodelilo posredno osebno jamstvo za poroštvo udeleženega zasebnega akterja, kar pomeni, da podjetje Finnvera in zasebni akter nikakor nista bila v podobnem položaju.

(267) Ob upoštevanju tega Komisija ukrep ocenjuje na podlagi obvestila o poroštvih 2008. Čeprav je res, da posredno osebno jamstvo podjetja Finnvera ne zajema več kot 80 % poroštva […], je bil upravičenec, podjetje Karjaportti, v času dodelitve v težavah, kot je podrobneje opisano v uvodnih izjavah 123–128. V skladu s tem ni mogoče izključiti obstoja državne pomoči na podlagi točke 3.2 obvestila o poroštvih 2008.

(268) Tudi če poroštvo ne izpolnjuje vseh zahtev iz točke 3.2 obvestila o poroštvih 2008, lahko plačana provizija za poroštvo še vedno upravičuje sklep, da poroštvo ne zajema državne pomoči. V vsakem primeru Komisija v zadevnem primeru v nasprotju s Finsko meni, da ukrep zajema pomoč. Poroštvo je bilo dodeljeno po nizki proviziji za poroštvo, čeprav je bilo podjetje v težavah (glej uvodne izjave 123–128), tveganje za podjetje Finnvera pa je bilo mogoče šteti za veliko. V skladu s tem Komisija meni, da ukrep dodeljuje prednost podjetju Karjaportti. Komisija v tem okviru ugotavlja tudi, da podjetje Finnvera ni smelo dodeliti sredstev, ki temeljijo na trgu, v skladu z zavezo finskih organov v okviru zadeve N 715/2006.

(269) Poleg tega ukrep izpolnjuje vse druge zahteve za obstoj državne pomoči. Kot je opisano v uvodni izjavi 241, ukrepi, ki jih je sprejelo podjetje Finnvera, zajemajo državna sredstva in se pripišejo državi. Ukrep 17 je tudi selektiven, saj ima korist le podjetje Karjaportti. Poleg tega izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med državami članicami.

(270) Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ukrep pomeni državno pomoč.

(271) Finska ni trdila, da je bil ukrep 17 združljiv z notranjim trgom. Pravzaprav je bilo podjetje Karjaportti v času, ko je podjetje Finnvera odobrilo ukrep, v težavah v smislu smernic za reševanje in prestrukturiranje 2004 (glej uvodne izjave 123–128). V skladu s tem bi ukrep lahko bil združljiv le kot pomoč za reševanje in prestrukturiranje v skladu s smernicami za reševanje in prestrukturiranje 2004.

(272) V skladu s smernicami za reševanje in prestrukturiranje 2004 mora pomoč za reševanje izpolnjevati določene zahteve, ki jih proučevani ukrep ne izpolnjuje.

(272)

(a) Poroštvo se ni zaključilo znotraj obdobja šestih mesecev po izplačilu prvega obroka (točka 25(a) smernic za reševanje in prestrukturiranje 2004).

(b) Finska ni priglasila načrta prestrukturiranja ali načrta likvidacije ali dokaza, da je bilo poroštvo prekinjeno, v roku šestih mesecev po prvem izvajanju ukrepa (točka 25(c) smernic za reševanje in prestrukturiranje 2004).

(c) Tretjič, načelo o enkratni pomoči (točka 25(e) smernic za reševanje in prestrukturiranje 2004) ni izpolnjeno, saj je podjetje prejelo nezdružljivo in nezakonito državno pomoč v preteklosti, ko je bilo v težavah.

(273) Ukrep poleg tega ne izpolnjuje vseh zahtev za pomoč za prestrukturiranje, opredeljenih v smernicah za reševanje in prestrukturiranje 2004.

(273)

(a) Prvič, ukrep ni pogojen z izvajanjem načrta za prestrukturiranje (točka 34 smernic za reševanje in prestrukturiranje 2004). Ugotavlja se, da ni bil oblikovan načrt za prestrukturiranje v smislu točke 35 smernic za reševanje in prestrukturiranje.

(b) Drugič, od upravičencev pomoči se pričakuje, da bodo k načrtu prestrukturiranja znatno prispevali iz svojih sredstev (točka 43 smernic za reševanje in prestrukturiranje 2004), pri proučevanih ukrepih pa ni znakov o lastnih prispevkih upravičenca.

(c) Tretjič, za preprečevanje škodljivega izkrivljanja konkurence je treba sprejeti izravnalne ukrepe (točka 38 smernic za reševanje in prestrukturiranje 2004). Taki ukrepi niso bili zagotovljeni.

(d) Četrtič, ukrep ne izpolnjuje načela o enkratni pomoči, saj je podjetje prejelo nezdružljivo in nezakonito državno pomoč v preteklosti, ko je bilo v težavah.

(274) Skladno s tem Komisija meni, da ukrep ni bil odobren v skladu s smernicami za reševanje in prestrukturiranje 2004.

(275) Treba je še proučiti, ali bi lahko bil ukrep 17 združljiv na podlagi katere druge izjeme, določene v členih 107(2) in (3) PDEU. Komisija zaradi istih razlogov, kot so opredeljeni zgoraj za ukrepa 4 in 5 (glej uvodne izjave 179–186), meni, da ni izpolnjena nobena izjema. Zato je Komisija sklenila, da ukrep 17 zajema državno pomoč in ni združljiv z notranjim trgom.

IZTERJAVA

(276) V skladu s PDEU in ustaljeno sodno prakso Sodišča je Komisija pristojna za odločanje, ali mora zadevna država članica ukiniti ali spremeniti pomoč, za katero je ugotovila, da je nezdružljiva z notranjim trgom. Prav tako Sodišče dosledno meni, da je namen obveznosti države, da ukine pomoč, za katero Komisija meni, da ni združljiva z notranjim trgom, ponovna vzpostavitev prejšnjih razmer. V tem okviru je Sodišče ugotovilo, da je cilj dosežen, ko prejemnik povrne zneske, ki so mu bili dodeljeni v obliki nezakonite pomoči, in tako izgubi prednost, ki jo je imel pred konkurenti na trgu, ter ko se ponovno vzpostavijo razmere pred izplačilom pomoči.

(277) V skladu s to sodno prakso je v členu 14 postopkovne uredbe določeno, da če se v primerih nezakonite pomoči sprejmejo negativne odločbe, Komisija odloči, da mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe, da upravičenec vrne pomoč.

(278) Zato Komisija meni, da šest zadevnih ukrepov predstavlja nezakonito in nezdružljivo pomoč:

poroštvo, ki ga je mesto Mikkeli dodelilo 8. marca 2004 (ukrep 4),

poroštvo, ki ga je mesto Mikkeli dodelilo 10. maja 2004 (ukrep 5),

pretvorba neplačanih obrestnih mer v posojila (ukrep 8),

odlog plačila dolgov od leta 2009 (ukrep 12),

poroštvo, ki ga je podjetje Finnvera dodelilo 17. marca 2004 (ukrep 13),

poroštvo, ki ga je podjetje Finnvera dodelilo 9. januarja 2008 (ukrep 17).

(279) Zato jih je treba izterjati, da se ponovno vzpostavi položaj na trgu pred dodelitvijo pomoči. Izterjavo je torej treba uporabljati od takrat, ko je bila upravičencu dodeljena prednost, tj. ko je bila pomoč dana na voljo upravičencu, vključevati pa mora tudi obresti na terjatev do trenutka dejanske izterjave.

Izterjava ukrepov pomoči, dodeljenih v obliki poroštev

(280) Nezdružljiv element pomoči dveh poroštev, ki jih je dodelilo mesto Mikkeli leta 2004 (ukrep 4 in ukrep 5), in poroštev, ki jih je dodelilo podjetje Finnvera v letih 2005 (ukrep 13) in 2008 (ukrep 17), bo ugotovljen na podlagi naslednjih načel.

(281) Načeloma bi državno poroštvo lahko bila pomoč do skupnega zneska osnovnega posojila, če upravičenec ne more dostopati do finančnih trgov po svoji moči. Vendar je v zadevnem primeru Finska pokazala, da je podjetje Karjaportti še vedno lahko dostopalo do finančnih trgov ob odobritvi poroštev leta 2004, saj je zagotovila informacije o posojilih, ki so jih upravičencu dodelili zasebni posojilodajalci (glej uvodno izjavo 93). Znakov, ali je podjetje Karjaportti še vedno imelo dostop do trgov leta 2008, ko je bil odobren ukrep 17, je malo. V tem okviru Komisija ugotavlja, da je posredno osebno jamstvo, ki ga je dodelilo podjetje Finnvera, zajemalo le 80 % poroštva, ki ga je zagotovil zasebni upnik, kar pomeni, da je za 20 % tveganje še vedno nosil upnik. Ob upoštevanju tega Komisija meni, da je podjetje še vedno lahko dostopalo do finančnih trgov brez poroštev iz leta 2008.

(282) Vendar bi poslovne banke zaradi finančnih težav podjetja Karjaportti ob dodelitvi ukrepov zaračunale ustrezno višjo obrestno mero od tiste pri državnih poroštvih, ker te predstavljajo dodatno zavarovanje za banke. Zato Komisija meni, da je podjetje Karjaportti imelo koristi od nižjih obrestnih mer, ki jih je prejelo zaradi poroštev.

(283) V skladu s točko 4.2 obvestila o poroštvih 2008 bi bilo treba ob odsotnosti primerljive tržne premije za poroštvo skupne stroške financiranja za posojilo s poroštvom (obrestna mera in premija za poroštvo) primerjati s tržno obrestno mero za podobno posojilo brez državnega poroštva. V mnogih primerih taka tržna obrestna mera ni na voljo. Zato je Komisija v Sporočilu Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o referenčnih obrestnih merah 2008) razvila finančno metodologijo, ki se zaradi razlogov, opredeljenih v točki 4.2 obvestila o poroštvih 2008, lahko uporablja kot približek za tržno obrestno mero.

(284) V zadevnem primeru ni znakov, koliko bi podjetje Karjaportti plačalo za primerljivo posojilo brez poroštva. Poleg tega so bila tri poroštva dodeljena pred gospodarsko in finančno krizo. Stališče Komisije je tudi, da bi bilo zaradi časa, ki je pretekel od odobritve ukrepov, zelo težko izračunati prave obrestne mere za finskega proizvajalca mesa. Zato bo Komisija uporabila ustrezno referenčno obrestno mero kot približek za tržno obrestno mero.

Poroštvo, dodeljeno 8. marca 2004 (ukrep 4)

(285) Glede ukrepa 4 bi se zavarovanje posojil podjetja Karjaportti lahko upoštevalo za običajno za namen sporočila o referenčnih obrestnih merah 2008. Podjetje Karjaportti je zagotovilo hipoteko na nepremičnino in poslovno hipoteko za ukrep 4. Zabeleženi vrednosti teh dveh instrumentov sta kar visoki (glej uvodno izjavo 27). Vendar je treba upoštevati, da je bilo isto zavarovanje s premoženjem uporabljeno že za zavarovanje drugih zahtevkov mesta Mikkeli (kot ukrep 1), tako da za zadevni ukrep ne bi bil na voljo celotni znesek. Treba je upoštevati tudi, da je dejanska vrednost hipoteke na nepremičnino in poslovne hipoteke odvisna od vrednosti obremenjenega blaga ter uvrstitve mesta Mikkeli.

(286) V tem okviru Komisija ugotavlja, da Finska ob dodelitvi poroštva ne bi mogla zagotoviti ocene vrednosti zavarovanj s premoženjem. Vendar je zagotovila dve splošni neodvisni oceni za zavarovanje s premoženjem, ki sta bili uporabljeni pri načrtovanju programa prestrukturiranja z dne 15. februarja 2005 (glej uvodno izjavo 43), ki je blizu dneva dodelitve poroštva. V tem okviru je treba omeniti, da bo ob upoštevanju uvrstitve mesta Mikkeli hipoteka na poslovno nepremičnino mogoče zadostovala za kritje njegovih zahtevkov, če se bo nepremičnina še naprej uporabljala, če pa bo podjetje Karjaportti treba likvidirati, bo vrednost nepremičnine morda premajhna za kritje katerega koli zahtevka mesta Mikkeli. Poslovna hipoteka bo morda krila le del zahtevkov mesta Mikkeli. Ob upoštevanju tega se zdi verjetno, da se zagotovljeno zavarovanje v premoženju upošteva kot zavarovanje v premoženju normalne kakovosti.

(287) Zato je obrestna mera, ki bi jo moralo podjetje Karjaportti plačati za posojilo pod tržnimi pogoji brez poroštva, 4,43-odstotna referenčna obrestna mera, zvišana za premijo za tveganje v višini 650 bazičnih točk, kar odraža premijo za tveganje, ki velja za podjetje v težavah, ki je zagotovilo normalno zavarovanje v premoženju. Znesek pomoči bi bilo zato treba izračunati kot razliko med teoretično tržno obrestno mero in obrestno mero, po kateri je bilo posojilo s poroštvom dejansko zagotovljeno (4 %), po odbitku cene, ki je bila dejansko plačana za poroštvo, tj. 0 bazičnih točk. Razlika med tema obrestnima merama se izračuna za obdobje, v katerem se je uporabljala dejansko zagotovljena obrestna mera.

(288) Pomoč vključuje obresti na terjatev, izračunane od trenutka, ko bi razlika med teoretičnimi obrestmi in obrestno mero, po kateri je bilo posojilo s poroštvom dejansko zagotovljeno, zapadla do dejanske izterjave.

Poroštvo, dodeljeno 10. maja 2004 (ukrep 5)

(289) Glede ukrepa 5 bi se zavarovanje lahko upoštevalo za običajno za namen sporočila o referenčnih obrestnih merah 2008. Podjetje Karjaportti je zagotovilo isto zavarovanje v premoženju kot za ukrep 4, tj. hipoteko na nepremičnino na proizvodni obrat Tikkala in poslovno hipoteko. Poleg tega je bila na proizvodni obrat Tikkala dodeljena posebna zastava z zabeleženo vrednostjo 1135268 EUR (glej uvodno izjavo 29). Za vsa ta zavarovanja v premoženju velja enako sklepanje kot za ukrep 4 in zdi se verjetno, da se zagotovljeno zavarovanje v premoženju upošteva za običajno zavarovanje v premoženju.

(290) Obrestna mera, ki bi jo podjetje Karjaportti moralo plačati za posojilo pod tržnimi pogoji brez poroštva, je znova 4,43-odstotna referenčna obrestna mera, zvišana za premijo za tveganje v višini 650 bazičnih točk. Znesek pomoči bi bilo zato treba izračunati kot razliko med teoretično tržno obrestno mero in obrestno mero, po kateri je bilo posojilo s poroštvom dejansko zagotovljeno (12-mesečni EURIBOR, zvišan za 0,3 %), po odbitku cene, ki je bila dejansko plačana za poroštvo, tj. 0 bazičnih točk. Razlika med tema obrestnima merama se izračuna za obdobje, v katerem se je uporabljala dejansko zagotovljena obrestna mera.

(291) Pomoč vključuje obresti na terjatev, izračunane od trenutka, ko bi razlika med teoretičnimi obrestmi in obrestno mero, po kateri je bilo posojilo s poroštvom dejansko zagotovljeno, zapadla do dejanske izterjave.

Poroštvo, dodeljeno 17. marca 2004 (ukrep 13)

(292) Komisija ne pozna podrobnosti zavarovanja ukrepa 13 in lahko zato zagotovi le metodo, kako naj se izterjava izvaja. Če je bil ukrep 13 res zavarovan s premoženjem, se v prvem koraku ugotovi vrednost takega zavarovanja v skladu s sporočilom o referenčnih obrestnih merah.

(293) Obrestna mera, ki bi jo podjetje Karjaportti moralo plačati za posojilo pod tržnimi pogoji brez poroštva, je znova 4,43-odstotna referenčna obrestna mera, zvišana za premijo za tveganje, ki odraža vrednost zavarovanja. Element pomoči bi bilo zato treba izračunati kot razliko med teoretično tržno obrestno mero in obrestno mero, po kateri je bilo posojilo s poroštvom dejansko zagotovljeno ([2–5] %), po odbitku cene, ki je bila dejansko plačana za poroštvo, tj. 3 %. Razlika med tema obrestnima merama se izračuna za obdobje, v katerem se je uporabljala dejansko zagotovljena obrestna mera.

(294) Pomoč vključuje obresti na terjatev, izračunane od trenutka, ko bi razlika med teoretičnimi obrestmi in obrestno mero, po kateri je bilo posojilo s poroštvom dejansko zagotovljeno, zapadla do dejanske izterjave.

Poroštvo, dodeljeno 9. januarja 2008 (ukrep 17)

(295) Glede ukrepa 17 bi se zavarovanje lahko upoštevalo za običajno za namen sporočila o referenčnih obrestnih merah 2008. Podjetje Karjaportti je zagotovilo zavarovanje v premoženju v obliki lastništva delnic v podjetju, za katere je podjetje Finnvera ocenilo, da je njihova zavarovana vrednost […] EUR, kot je podrobneje opisano v uvodni izjavi (67). Obrestna mera, ki bi jo podjetje Karjaportti moralo plačati za posojilo pod tržnimi pogoji brez poroštva, je znova 5,19-odstotna referenčna obrestna mera, zvišana za premijo za tveganje v višini 650 bazičnih točk. Znesek pomoči bi bilo zato treba izračunati kot razliko med teoretično tržno obrestno mero in obrestno mero, po kateri je bilo posojilo s poroštvom dejansko zagotovljeno ([0–3] %, zvišani za obrestno meto za neporavnane zneske po podizvajalski pogodbi), po odbitku cene, ki je bila dejansko plačana za poroštvo, tj. 250 bazičnih točk. Razlika med tema obrestnima merama se izračuna za obdobje, v katerem se je uporabljala dejansko zagotovljena obrestna mera.

(296) Pomoč vključuje obresti na terjatev, izračunane od trenutka, ko bi razlika med teoretičnimi obrestmi in obrestno mero, po kateri je bilo posojilo s poroštvom dejansko zagotovljeno, zapadla do dejanske izterjave.

Izterjava pomoči, dodeljene v obliki pretvorbe neplačanih obresti v posojila (ukrep 8)

(297) Treba je ugotoviti nezdružljiv element pomoči v ukrepu 8, posojilu, ki ga je dodelilo mesto Mikkeli. Kot je opisano v uvodnih izjavah 45 in 46, je mesto Mikkeli dodelilo posojilo po nižjih obrestnih merah kot zasebni upniki podjetja Karjaportti. Načeloma se element pomoči za posojila izračuna kot razlika med obrestno mero, po kateri je bilo posojilo dejansko zagotovljeno, in tržno obrestno mero. V zadevnem primeru so zasebni upniki dodelili posojila skupaj z mestom Mikkeli. Obrestne mere, ki so jih zaračunali zasebni upniki, so lahko kazalnik za tržne obrestne mere.

(298) Znesek pomoči bi bilo zato treba izračunati kot razliko med povprečno obrestno mero, ki jo zasebni upniki zaračunajo za dodeljena posojila (3-mesečni EURIBOR, zvišan za 2 % in 3-mesečni EURIBOR, zvišan za 1,5 %), ter obrestno mero, po kateri je bilo posojilo dejansko zagotovljeno (3-mesečni EURIBOR, zvišan za 0,3 %).

(299) Razlika med tema obrestnima merama se izračuna za obdobje, v katerem se je uporabljala dejansko zagotovljena obrestna mera.

(300) Pomoč vključuje obresti na terjatev, izračunane od trenutka, ko bi razlika med teoretičnimi obrestmi in obrestno mero, po kateri je bilo posojilo dejansko zagotovljeno, zapadla do dejanske izterjave.

Izterjava pomoči, dodeljene v obliki odloga plačila dolgov od leta 2009 (ukrep 12)

(301) Treba je ugotoviti nezdružljiv element pomoči v ukrepu 12, odlogu plačila dolgov mesta Mikkeli od leta 2009. Kot je opisano v uvodnih izjavah 219–226, se je priglašeni odlog plačila dolgov izvajal s spremembami. Komisija ne pozna podrobnosti dejanskega izvajanja odloga plačila in lahko zato zagotovi le metodo izvajanja izterjave.

(302) Pomoč je bila podjetju na voljo od trenutka, ko je podjetje Osuuskunta Karjaportti odstopilo od roka plačil, kot je bilo dogovorjeno med postopkom prestrukturiranja pod nadzorom sodišča leta 2006. Komisija meni, da v času dodelitve pomoči podjetje Karjaportti ni več moglo dostopati do finančnih trgov. Zato je pomoč enaka znesku odloženega plačila dolga. Zneski, ki jih je treba izterjati, so torej enaki znesku odloženih plačil dolgov mestu Mikkeli. Vendar se že opravljena plačila lahko odštejejo od zneskov za izterjavo.

(303) Pomoč nosi obresti od dneva, ko je bila pomoč podjetju na voljo, do dejanske izterjave.

SKLEPNE UGOTOVITVE

(304) Komisija ugotavlja, da je formalni postopek preiskave glede poroštva v višini 2,75 milijona EUR, ki ga je Finska priglasila ter nato umaknila, postal brezpredmeten v skladu s členom 8 postopkovne uredbe.

(305) Glede poroštva, odobrenega leta 2000, in dodelitve zemljišč, ki jo je isto leto opravilo mesto Mikkeli, Komisija meni, da sta navedena ukrepa državna pomoč, ki je združljiva kot pomoč za naložbe v skladu s smernicami o regionalni pomoči 1998.

(306) Nakup zemljišč, ki ga je leta 2002 opravilo mesto Mikkeli, naj ne bi zajemal pomoči, saj je potekal pod tržnimi pogoji.

(307) Poroštvi, ki ju je mesto Mikkeli dodelilo marca 2004 in maja 2004, se lahko upoštevata za državno pomoč, ob upoštevanju, da je bilo podjetje Karjaportti ob dodelitvi v težavah v smislu smernic za reševanje in prestrukturiranje 1999. Ta ukrepa nista združljiva z notranjim trgom, saj ni izpolnjena nobena določba iz členov 107(2) in (3) PDEU.

(308) Ukrepi, ki jih je mesto Mikkeli sprejelo v okviru postopka prestrukturiranja pod nadzorom sodišča, so bili dodeljeni skupaj s primerljivimi zasebnimi upniki in pod podobnimi pogoji. V skladu s tem je Komisija sklenila, da je bilo načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu spoštovano ter da ukrepi ne zajemajo državne pomoči.

(309) Nakup delnic, ki ga je opravilo mesto Mikkeli, in odpis dolgov v računovodskih izkazih iz let 2007 in 2008, ne zajema pomoči.

(310) Pretvorba neplačanih obrestnih mer v posojilo, ki jo je opravilo mesto Mikkeli decembra 2005, se lahko upošteva za državno pomoč, ob upoštevanju, da je bilo podjetje Karjaportti ob dodelitvi v težavah v smislu smernic za reševanje in prestrukturiranje 2004. Ti ukrepi niso združljivi z notranjim trgom, saj ni izpolnjena nobena določba iz členov 107(2) in (3) PDEU.

(311) Glede odloga plačila dolgov, s katerim se je mesto Mikkeli strinjalo leta 2009, Komisija ugotavlja, da je predstavljal nadaljnji odlog plačila dolgov. Ob upoštevanju tega Komisija meni, da se zasebni upnik ne bi strinjal s takim odlogom plačila dolga ter da ukrep zajema državno pomoč. Ker je bilo podjetje Karjaportti ob dodelitvi v težavah v smislu smernic za reševanje in prestrukturiranje 2004, bi lahko bil ukrep združljiv le v okviru navedenih smernic. Ker niso izpolnjene vse zahteve, je Komisija sklenila, da ukrep zajema nezdružljivo državno pomoč.

(312) Tudi poroštvo, ki ga je podjetje Finnvera dodelilo 17. marca 2004, zajema državno pomoč, ki ni združljiva v okviru smernic za reševanje in prestrukturiranje 1999. Posojilo, ki ga je podjetje Finnvera dodelilo 12. januarja 2006, ne zajema državne pomoči, saj je bilo dodeljeno skupaj s primerljivimi zasebnimi upniki in pod podobnimi pogoji. To velja tudi za poroštvo, ki ga je podjetje Finnvera dodelilo septembra 2006, in posojilo, dodeljeno julija 2007.

(313) Poroštvo, ki ga je podjetje Finnvera dodelilo 9. januarja 2008, se lahko upošteva za državno pomoč, ob upoštevanju, da je bilo podjetje Karjaportti ob dodelitvi v težavah v smislu smernic za reševanje in prestrukturiranje 2004. Ukrep ni združljiv z notranjim trgom, saj ni izpolnjena nobena določba iz členov 107(2) in (3) PDEU –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1 Formalni postopek preiskave v skladu s členom 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s poroštvom v vrednosti 2,75 milijona EUR (ukrep 11), ki ga je Finska priglasila in nato umaknila, je zaključen.

Člen 2 Ukrepi, ki jih je Finska izvajala za podjetje Osuuskunta Karjaportti: ne zajemajo pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

nakup zemljišč leta 2002 (ukrep 3),

ukrepi, sprejeti v okviru postopka prestrukturiranja pod nadzorom sodišča (ukrep 6),

nakup delnic od podjetja Osuuskunta Karjaportti (ukrep 7),

odpis dolgov v računovodskih izkazih iz let 2006 in 2008 (ukrepa 9 in 10),

posojilo, ki ga je podjetje Finnvera dodelilo junija 2006 (ukrep 14),

posredno osebno jamstvo, ki ga je podjetje Finnvera dodelilo septembra 2006 (ukrep 15), in

posojilo, ki ga je podjetje Finnvera dodelilo julija 2007 (ukrep 16)

Člen 3 Ukrepa državne pomoči, ki ju je Finska izvajala za podjetje Osuuskunta Karjaportti: sta združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

poroštvo, dodeljeno junija 2000 (ukrep 1), in

dodelitev zemljišč v istem letu (ukrep 2)

Člen 4 Ukrepe državne pomoči, ki jih je Finska izvajala za podjetje Osuuskunta Karjaportti: je Finska nezakonito izvajala in pri tem kršila člen 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter so nezdružljivi z notranjim trgom.

poroštvo, ki ga je mesto Mikkeli dodelilo 8. marca 2004 (ukrep 4),

poroštvo, ki ga je mesto Mikkeli dodelilo 10. maja 2004 (ukrep 5),

pretvorbo neplačanih obrestnih mer v posojila (ukrep 8),

poroštvo, ki ga je podjetje Finnvera dodelilo 17. marca 2004 (ukrep 13),

poroštvo, ki ga je podjetje Finnvera dodelilo 9. januarja 2008 (ukrep 17), in

odlog plačila dolgov od leta 2009 (ukrep 12)

Člen 5

1. Finska od upravičenca izterja pomoč iz člena 4.

2. Vsoti, ki se vrne, se prištejejo obresti za obdobje od datuma, ko je bila pomoč dana na voljo upravičencu, do datuma njenega dejanskega vračila.

3. Obresti se izračunajo z obrestnoobrestnim računom v skladu s poglavjem V Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004.

4. Finska odpove vsa neporavnana izplačila pomoči iz člena 4 po datumu uradnega obvestila o tem sklepu.

Člen 6

1. Izterjava pomoči iz člena 4 se izvede takoj in učinkovito.

2. Finska zagotovi, da se ta sklep izvede v štirih mesecih po uradnem obvestilu o tem sklepu.

Člen 7

1. Finska v dveh mesecih od uradnega obvestila o tem sklepu Komisiji predloži naslednje informacije:

1.

(a) skupni znesek (glavnica in obresti na terjatev), ki ga je treba izterjati od upravičenca;

(b) podroben opis že sprejetih ali načrtovanih ukrepov za uskladitev s tem sklepom;

(c) dokumente, ki dokazujejo, da se je od upravičenca zahtevalo vračilo pomoči.

2. Finska obvešča Komisijo o napredku v zvezi z nacionalnimi ukrepi za izvajanje tega sklepa, dokler pomoč iz člena 4 ni v celoti izterjana. Finska na zahtevo Komisije takoj predloži vse informacije o že sprejetih in načrtovanih ukrepih za uskladitev s tem sklepom. Prav tako predloži podrobne informacije o zneskih pomoči in obrestnih merah za vračilo pomoči, ki jih je upravičenec že vrnil.

Člen 8 Ta sklep je naslovljen na Republiko Finsko.

V Bruslju, 12. junija 2012 Za Komisijo Joaquín Almunia Podpredsednik

Versions

1. 2012-06-12