Address https://gelex.eu/eli/EU/act/2016/1784@2016-09-30/sl

Contents

1. Preamble
2. ANNEX
3. PRILOGA III DOLOČANJE PEROKSIDNEGA ŠTEVILA
4. 4.4.14.24.34.4
5. 5.5.15.25.35.45.5

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 ter zlasti točke (d) prvega odstavka in drugega odstavka člena 91 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) V Uredbi Komisije (EGS) št. 2568/91 so opredeljene kemijske in organoleptične značilnosti oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin ter določene metode za ocenjevanje navedenih značilnosti. Navedene metode se redno posodabljajo ob upoštevanju mnenja kemijskih strokovnjakov in v skladu z opravljenim delom v Mednarodnem svetu za oljke (v nadaljnjem besedilu: IOC).

(2) Za zagotovitev, da se na ravni Unije izvajajo najnovejši mednarodni standardi, ki jih je določil IOC, bi bilo treba posodobiti metodo za določanje peroksidnega števila iz Uredbe (EGS) št. 2568/91.

(3) Uredbo (EGS) št. 2568/91 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4) Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1 Priloga III k Uredbi (EGS) št. 2568/91 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej Uredbi.

Člen 2 Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, 30. septembra 2016 Za Komisijo Predsednik Jean-Claude Juncker

ANNEX

PRILOGA

PRILOGA III DOLOČANJE PEROKSIDNEGA ŠTEVILA

1. Področje uporabe Ta priloga opisuje metodo za določanje peroksidnega števila olj in masti živalskega in rastlinskega izvora.

2. Opredelitev pojmov Peroksidno število je količina tistih snovi v vzorcu, izražena v miliekvivalentih aktivnega kisika na kilogram, ki oksidira kalijev jodid v opisanih delovnih pogojih.

3. Princip Reakcija testnega vzorca v raztopini ocetne kisline in kloroforma, z raztopino kalijevega jodida. Titracija sproščenega joda s standardizirano raztopino natrijevega tiosulfata.

4.4.14.24.34.4

Oprema Vsa uporabljena oprema mora biti brez reducirajočih ali oksidirajočih snovi. Opomba 1: Brušenih površin ne namažite. Steklena ladjica kapacitete 3 ml. Bučke z brušenim vratom in zamaškom, kapacitete približno 250 ml, predhodno osušimo s čistim, suhim inertnim plinom (dušikom, ali še bolje, z ogljikovim dioksidom). Bireta, kapacitete 5 ml, 10 ml ali 25 ml, graduirana na vsaj 0,05 ml, z avtomatsko nastavitvijo ničle ali enakovredna avtomatska bireta. Analitska tehtnica.

5.5.15.25.35.45.5

Reagenti Kloroform, analitsko čist, očiščen kisika s prepihovanjem s čistim, suhim inertnim plinom. Ledocet, analitsko čist, očiščen kisika s prepihovanjem s čistim, suhim inertnim plinom. Nasičena vodna raztopina kalijevega jodida, sveže pripravljena, brez joda in jodatov. Raztopimo približno 14 g kalijevega jodida v približno 10 ml vode pri sobni temperaturi. Tik pred uporabo točno standardizirana 0,01 mol/L (ustreza 0,01 N) vodna raztopina natrijevega tiosulfata. Dnevno pripravimo 0,01 mol/L natrijevega tiosulfata iz 0,1 mol/L standardizirane raztopine natrijevega tiosulfata pred uporabo ali določimo točno molarnost. Izkušnje kažejo, da je stabilnost omejena, odvisna pa je od vrednosti pH in vsebnosti prostega ogljikovega dioksida. Uporabimo samo sveže prekuhano vodo za redčenje, po možnosti očiščeno z dušikom. Priporoča se naslednji postopek za določanje točne molarnosti raztopine natrijevega tiosulfata: Natehtamo 0,27 g do 0,33 g kalijevega jodata (mKIO3) s točnostjo 0,001 g v merilno bučko (250 ml ali 500 ml) in razredčimo do oznake s sveže prekuhano vodo (V2), ohlajeno na sobno temperaturo. S pipeto prenesemo 5 ml ali 10 ml te raztopine kalijevega jodata (V1) v erlenmajerico prostornine 250 ml. Dodamo 60 ml sveže prekuhane vode, 5 ml 4 mol/L klorovodikove kisline in 25 mg do 50 mg kalijevega jodida ali 0,5 ml nasičene raztopine kalijevega jodida. Raztopino titriramo z raztopino natrijevega tiosulfata (V3), da določimo točno molarnost raztopine natrijevega tiosulfata. TmKIO3V1610wKIO3MKIO3V2V3 Pri tem je: Škrobovica, 10 g/l vodna suspenzija, sveže pripravljena iz naravnega topnega škroba. Uporabijo se lahko tudi enakovredni reagenti.

mKIO3 masa kalijevega jodata v gramih

V1 volumen raztopine kalijevega jodata v mililitrih (5 ml ali 10 ml)

V2 skupni volumen raztopine kalijevega jodata v mililitrih (250 ml ali 500 ml)

V3 volumen raztopine natrijevega tiosulfata v mililitrih

wKIO3 čistost kalijevega jodata v g/100 g

MKIO3 molekulska masa kalijevega jodata (214 g/mol)

T točna molarnost raztopine natrijevega tiosulfata (mol/L).

6. Vzorec Pazimo, da vzorec jemljemo in skladiščimo v temnem, hranimo na hladnem v popolnoma zaprtih steklenih posodah. Posode so hermetično zaprte z brušenimi zamaški ali zamaški iz plute.

7. Postopek Določitev se mora izvesti pri difuzni dnevni svetlobi ali pri umetni svetlobi. V skladu s pričakovanim peroksidnim številom natehtamo v stekleni ladjici (4.1) ali, če vam to ne uspe, v bučki (4.2) s točnostjo 0,001 g maso vzorca glede na naslednjo tabelo: Pričakovano peroksidno število (mekv) Masa testnega vzorca (g) 0 do 12 5,0 do 2,0 12 do 20 2,0 do 1,2 20 do 30 1,2 do 0,8 30 do 50 0,8 do 0,5 50 do 90 0,5 do 0,3 Bučko (4.2) odmašimo in vanjo prenesemo testni vzorec iz steklene ladjice. Dodamo 10 ml kloroforma (5.1). Testni vzorec hitro raztopimo z mešanjem. Dodamo 15 ml ocetne kisline (5.2), nato 1 ml raztopine kalijevega jodida (5.3). Hitro zamašimo, pretresamo eno minuto in pustimo točno pet minut v temnem prostoru na temperaturi od 15 do 25 °C. Dodamo približno 75 ml destilirane vode. Titriramo sproščeni jod z raztopino natrijevega tiosulfata (5.4), močno pretresemo, kot indikator uporabimo škrobovico (5.5). Na istem preskusnem vzorcu izvedemo dve določitvi. Istočasno izvedemo slepo določitev. Če rezultat presega 0,05 ml 0,01 N raztopine natrijevega tiosulfata (5.4), zamenjamo nečiste reagente.

8. Prikaz rezultatov Peroksidno število (PV), izraženo v miliekvivalentih aktivnega kisika na kilogram, se izrazi s formulo: PVVT1000m pri čemer je: V volumen raztopine standardiziranega natrijevega tiosulfata (5.4) v ml, uporabljen za določitev, popravljen tako, da se upošteva slepa določitev T točna molarnost uporabljene raztopine natrijevega tiosulfata (5.4) v mol/L m masa testnega vzorca v g. Za rezultat se vzame aritmetično povprečje dveh določitev. Rezultat določitve je treba podati na eno decimalno mesto natančno.

Versions

1. 2016-09-30