Address https://gelex.eu/eli/EU/act/2020/1044@2020-05-08/sl

Contents

1. Preamble
2. Člen 1 Področje uporabe
3. Člen 2 Potenciali globalnega segrevanja
4. Člen 3 Smernice za evidence toplogrednih plinov
5. Člen 4 Cilji programa za zagotavljanje in kontrolo kakovosti
6. 1.
7. Člen 5 Zapolnjevanje vrzeli pri podatkih
8. 1.
9. Člen 6 Začetni pregledi
10. Člen 7 Razveljavitev
11. Člen 8 Prehodna določba
12. Člen 9 Začetek veljavnosti in uporaba
13. ANNEX

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter zlasti členov 26(6)(b) in 37(7) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Mehanizem za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih, kot je določen z Uredbo (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta določa pravila za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih v okviru podnebne politike. Določbe navedenega mehanizma so v celoti vključene v Uredbo (EU) 2018/1999, ki razveljavlja Uredbo (EU) št. 525/2013 od 1. januarja 2021. V okviru navedenega mehanizma je treba sprejeti vrednosti za potenciale globalnega segrevanja in določiti smernice za evidence.

(2) Kar zadeva potenciale globalnega segrevanja, je bila na 1. zasedanju konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja kot sestanka pogodbenic Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015 po 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum) določena skupna metrika za pretvorbo toplogrednih plinov v ekvivalente CO2 za namene poročanja o evidencah toplogrednih plinov. Navedena skupna metrika temelji na vrednostih potenciala globalnega segrevanja iz petega ocenjevalnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe. Vrednosti za potenciale globalnega segrevanja bi morale upoštevati navedeno skupno metriko.

(3) Smernice za evidence toplogrednih plinov bi bilo treba podrobno določiti v skladu z mednarodnim razvojem. Poleg smernic Medvladnega panela za podnebne spremembe iz leta 2006 o nacionalnih evidencah toplogrednih plinov bi morale države članice in Komisija upoštevati načine, postopke in smernice za okvir preglednosti za ukrepe in podporo iz člena 13 Pariškega sporazuma iz Priloge k Sklepu 18/CMA.1 konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki je imela vlogo sestanka pogodbenic Pariškega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: sklep 18/CMA.1). Poleg tega se države članice spodbuja, da uporabijo dodatek iz leta 2013 k smernicam Medvladnega panela za podnebne spremembe iz leta 2006 za državni seznam antropogenih emisij iz virov in vseh po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov: Mokrišča.

(4) Da bi se zagotovila kakovost evidence Unije, bi bilo treba določiti nadaljnje cilje programa Unije za zagotavljanje in kontrolo kakovosti.

(5) Za zagotovitev popolnosti evidenc Unije v smislu Sklepa 18/CMA.1 je treba določiti metodologije in podatke, ki jih Komisija uporabi pri pripravi ocen podatkov, ki manjkajo v evidenci države članice, v skladu s členom 37(5) Uredbe (EU) 2018/1999.

(6) Za zagotovitev pravočasnosti, preglednosti, točnosti, doslednosti, primerljivosti in popolnosti evidence Unije je treba določiti vsebino začetnih pregledov, opravljenih za podatke iz evidenc toplogrednih plinov, ki so jih predložile države članice. Z oceno točnosti v okviru začetnih pregledov bi bilo treba zagotoviti, da države članice sistematično ne precenjujejo ali podcenjujejo dejanskih in odstranjenih emisij v zvezi s ključnimi kategorijami Unije. Ker je poročanje o emisijah toplogrednih plinov iz virov in po ponorih odvzetih toplogrednih plinov iz sektorja rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva sestavni del poročanja o evidencah toplogrednih plinov in ker je sektor rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva vključen v podnebni cilj za leto 2030, bi bilo poleg tega treba začetne preglede v tem sektorju uskladiti s tistimi, ki se izvajajo v drugih sektorjih. V sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva je mogoče sporočene podatke o dejavnostih rabe in spremembe rabe zemljišč primerjati z informacijami iz programov in raziskav Unije in držav članic, kot sta Copernicus in statistično raziskovanje rabe in pokrovnosti tal (LUCAS).

(7) Ocene za dopolnitev manjkajočih podatkov iz nacionalnih evidenc za pripravo evidence Unije so pripravljene v skladu s smernicami za evidence toplogrednih plinov. Navedenih ocen ni mogoče določiti brez uporabe vrednosti za potencial globalnega segrevanja toplogrednih plinov. Zaradi vsebinske povezanosti pravil o potencialih globalnega segrevanja, smernicah za evidence in sistemu evidenc Unije je primerno, da se jih vključi v isto delegirano uredbo.

(8) Da se zagotovi skladnost z datumom začetka uporabe ustreznih določb Uredbe (EU) 2018/1999, bi se morala ta uredba uporabljati od 1. januarja 2021.

(9) V skladu s členoma 57 in 58 Uredbe (EU) 2018/1999 se Uredba (EU) št. 525/2013 razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021, z izjemo člena 7 navedene uredbe, ki se uporablja za poročila, ki vsebujejo podatke za leta 2018, 2019 in 2020. Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 666/2014 bi bilo zato treba razveljaviti od 1. januarja 2021, vendar bi se morala člena 6 in 7 še naprej uporabljati za poročila s podatki, ki se zahtevajo za leti 2019 in 2020 —

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1 Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za poročila, ki jih predložijo države članice in ki vsebujejo podatke, ki se zahtevajo od leta 2021 naprej.

Člen 2 Potenciali globalnega segrevanja

Države članice in Komisija uporabljajo potenciale globalnega segrevanja iz Priloge I k tej uredbi za namene določanja podatkov o evidencah toplogrednih plinov in poročanja o njih v skladu s členom 26(3), (4) in (5) Uredbe (EU) 2018/1999.

Člen 3 Smernice za evidence toplogrednih plinov

Države članice in Komisija določijo evidence toplogrednih plinov iz člena 26(3), (4) in (5) Uredbe (EU) 2018/1999 v skladu:

(a) s smernicami Medvladnega panela za podnebne spremembe iz leta 2006 za državne sezname antropogenih emisij iz virov in vseh po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov;

(b) z načini, postopki in smernicami za okvir preglednosti za ukrepe in podporo iz člena 13 Pariškega sporazuma, določenimi v Prilogi k Sklepu 18/CMA.1 konference pogodbenic UNFCCC kot sestanka pogodbenic Pariškega sporazuma (Sklep 18/CMA.1).

Člen 4 Cilji programa za zagotavljanje in kontrolo kakovosti

1. Komisija upravlja in vzdržuje sistem evidenc Unije o toplogrednih plinih in si na podlagi naslednjih ciljev programa zagotavljanja in kontrole kakovosti prizadeva za njegovo stalno izboljševanje:

1.

(a) da je evidenca Unije o toplogrednih plinih popolna, po potrebi z uporabo postopka iz člena 37(5) Uredbe (EU) 2018/1999 po posvetovanju z zadevno državo članico;

(b) da sistem evidenc Unije o toplogrednih plinih zagotavlja pregledno združevanje emisij toplogrednih plinov držav članic po virih in ponorih odvzetih emisij ter daje pregled metodoloških opisov ključnih kategorij Unije in na pregleden način odraža prispevek emisij držav članic iz virov in po ponorih odvzetih emisij k evidenci Unije o toplogrednih plinih;

(c) da je za leto poročanja celota emisij toplogrednih plinov Unije iz virov in po ponorih odvzetih emisij enaka vsoti emisij toplogrednih plinov držav članic iz virov in po ponorih odstranjenih emisij v skladu s členom 26(3), (4) in (5) Uredbe (EU) 2018/1999 za zadevno leto;

(d) da evidenca Unije o toplogrednih plinih vključuje dosledno časovno vrsto emisij po virih in odstranitvah po ponorih za vsa leta poročanja.

2. Komisija in države članice po potrebi izboljšajo primerljivost nacionalnih evidenc toplogrednih plinov tako, da si prizadevajo za sinergijski učinek metod, podatkov o dejavnosti, oznak zapisov in dodelitve emisij toplogrednih plinov iz virov in po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov s strani držav članic, kadar je ustrezno.

3. Cilji programov za zagotavljanje in kontrolo kakovosti evidenc Unije dopolnjujejo cilje programov za zagotavljanje in kontrolo kakovosti, ki jih izvajajo države članice.

4. Države članice zagotovijo kakovost podatkov o dejavnostih, emisijskih faktorjev in drugih parametrov, ki jih uporabljajo za svoje državne sezname antropogenih emisij iz virov in vseh po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov.

Člen 5 Zapolnjevanje vrzeli pri podatkih

1. Ocene Komisije za dopolnitev podatkov evidenc, ki jih predloži država članica, kot je določeno v členu 37(5) Uredbe (EU) 2018/1999, temeljijo na naslednjih metodologijah in podatkih:

1.

(a) kadar je država članica v prejšnjem letu poročanja predložila dosledno časovno vrsto ocen za ustrezno kategorijo vira in:

(a)

(i) kadar je navedena država članica v skladu s členom 26(2) Uredbe (EU) 2018/1999 predložila okvirno evidenco toplogrednih plinov za leto X – 1, ki vključuje manjkajočo oceno, ocena Komisije temelji na podatkih iz navedene okvirne evidence toplogrednih plinov;

(ii) kadar navedena država članica ni predložila okvirne evidence toplogrednih plinov za leto X – 1 v skladu s členom 26(2) Uredbe (EU) 2018/1999, vendar je Unija okvirno ocenila emisije toplogrednih plinov za leto X – 1 za navedeno državo članico v skladu s členom 26(2) Uredbe (EU) 2018/1999, ocena Komisije temelji na podatkih iz navedene okvirne evidence toplogrednih plinov, ki jo je ocenila Unija;

(iii) kadar uporaba podatkov iz okvirne evidence toplogrednih plinov države članice ni mogoča, ali lahko povzroči zelo netočno oceno, za manjkajoče ocene v energetskem sektorju, ocena Komisije temelji na podatkih o statistiki energetike, pridobljenih v skladu z Uredbo (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta;

(iv) kadar uporaba podatkov iz okvirne evidence toplogrednih plinov ni mogoča ali lahko povzroči zelo netočno oceno, za manjkajoče ocene v neenergetskih sektorjih, ocena Komisije temelji na metodologijah ocenjevanja, ki so skladne s tehničnimi nasveti za zapolnjevanje vrzeli pri podatkih v oddelku 2.2.3 smernic Medvladnega panela za podnebne spremembe iz leta 2006 za državni seznam antropogenih emisij iz virov in vseh po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov (zvezek 1), pri čemer se, kadar je ustrezno, uporabi evropsko statistiko;

(b) na metodi, ki jo skupina tehničnih izvedencev za pregled uporabi pri izračunu tehničnega popravka, kadar je bila ocena emisije toplogrednih plinov iz virov ali po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov za ustrezno kategorijo predmet tehničnih popravkov v skladu s členom 38(2)(d) Uredbe (EU) 2018/1999 v zadnjem pregledu pred predložitvijo in zadevna država članica ni predložila revidirane ocene;

(c) na ocenjevalnih metodologijah, ki so skladne s tehničnimi nasveti za zapolnjevanje vrzeli pri podatkih v oddelku 2.2.3 smernic Medvladnega panela za podnebne spremembe za državni seznam antropogenih emisij iz virov in vseh po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov iz leta 2006 (zvezek 1), kadar ni na voljo dosledna časovna vrsta sporočenih ocen za ustrezno kategorijo vira.

2. Komisija pripravi ocene iz odstavka 1 ob posvetovanju z zadevno državo članico in v tesnem sodelovanju z njo do 31. marca v letu poročanja.

3. Zadevna država članica uporabi ocene iz odstavka 1 za predložitev državnih seznamov sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja v skladu s členom 26(4) Uredbe (EU) 2018/1999.

Člen 6 Začetni pregledi

Začetni pregledi, ki jih izvede Komisija v skladu s členom 37(4) Uredbe (EU) 2018/1999, lahko vključujejo:

(a) oceno, ali je država članica sporočila vse kategorije, ki se zahtevajo v okviru načinov, postopkov in smernic za okvir preglednosti za ukrepe in podporo iz člena 13 Pariškega sporazuma, določene v Prilogi k Sklepu 18/CMA.1, in vse toplogredne pline iz Priloge V k Uredbi (EU) 2018/1999;

(b) oceno, ali so časovne vrste podatkov o emisijah toplogrednih plinov iz virov in po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov skladne;

(c) oceno, ali so implicitni emisijski faktorji po državah članicah primerljivi, in sicer ob upoštevanju privzetih emisijskih faktorjev Medvladnega panela za podnebne spremembe za različne nacionalne okoliščine;

(d) oceno uporabe oznak zapisov ni ocenjeno, kadar obstajajo metodologije stopnje 1 Medvladnega panela za podnebne spremembe in kadar uporaba oznake zapisa ni upravičena v skladu s točko 32 Priloge k Sklepu 18/CMA.1;

(e) analizo ponovnih izračunov, izvedenih za predložitev evidenc toplogrednih plinov, vključno s tem, ali ponovni izračuni temeljijo na metodoloških spremembah;

(f) primerjavo preverjenih emisij toplogrednih plinov, sporočenih v okviru sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami, s sporočenimi emisijami toplogrednih plinov v skladu s členom 26(3) Uredbe (EU) 2018/1999;

(g) primerjavo rezultatov referenčnega pristopa Eurostata z referenčnim pristopom držav članic;

(h) primerjavo rezultatov sektorskega pristopa Eurostata s sektorskim pristopom držav članic;

(i) oceno, ali je država članica izvedla točke iz prejšnjih začetnih in drugih pregledov ter priporočil iz pregledov Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja;

(j) oceno točnosti emisij držav članic iz virov in po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov v povezavi s ključnimi kategorijami Unije;

(k) oceno preglednosti in popolnosti metodoloških opisov, ki so jih države članice sporočile za ključne kategorije Unije;

(l) oceno spremljanja in poročanja o emisijah toplogrednih plinov iz virov in po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v skladu z delom 3 Priloge V k Uredbi (EU) 2018/1999, vključno z dodelitvijo ključnih kategorij, uporabljeno metodologijo po stopnjah in primerjavo sporočenih podatkov o dejavnosti v zvezi z rabo zemljišč in spremembo rabe zemljišč z informacijami iz programov in raziskav Unije ter držav članic.

Člen 7 Razveljavitev

Delegirana uredba (EU) št. 666/2014 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021 ob upoštevanju prehodne določbe iz člena 8 te uredbe.

Člen 8 Prehodna določba

Z odstopanjem od člena 7 te uredbe se člena 6 in 7 Delegirane uredbe (EU) št. 666/2014 še naprej uporabljata za poročila, ki vsebujejo podatke, ki se zahtevajo za leti 2019 in 2020.

Člen 9 Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, 8. maja 2020 Za Komisijo Predsednica Ursula von der Leyen

ANNEX

PRILOGA POTENCIALI GLOBALNEGA SEGREVANJA

Kratica, splošno ime ali kemijsko ime Potencial globalnega segrevanja ogljikov dioksid (CO2) 1 metan (CH4) 28 dušikov oksid (N2O) 265 žveplov heksafluorid (SF6) 23500 dušikov trifluorid (NF3) 16100 Delno halogenirani fluoroogljikovodiki (HFC): HFC-23 CHF3 12400 HFC-32 CH2F2 677 HFC-41 CH3F 116 HFC-125 CHF2CF3 3170 HFC-134 CHF2CHF2 1120 HFC-134a CH2FCF3 1300 HFC-143 CH2FCHF2 328 HFC-143a CH3CF3 4800 HFC-152 CH2FCH2F 16 HFC-152a CH3CHF2 138 HFC-161 CH3CH2F 4 HFC-227ea CF3CHFCF3 3350 HFC-236cb CF3CF2CH2F 1210 HFC-236ea CF3CHFCHF2 1330 HFC-236fa CF3CH2CF3 8060 HFC-245fa CHF2CH2CF3 858 HFC-245ca CH2FCF2CHF2 716 HFC-365mfc CH3CF2CH2CF3 804 HFC-43-10mee CF3CHFCHFCF2CF3 or (C5H2F10) 1650 Perfluorirani ogljikovodiki (PFC): PFC-14, perfluorometan, CF4 6630 PFC-116, perfluoroetan, C2F6 11100 PFC-218, perfluoropropan, C3F8 8900 PFC-318, perfluorociklobutan, c-C4F8 9540 perfluorociklopropan c-C3F6 9200 PFC-3-1-10, perfluorobutan, C4F10 9200 PFC-4-1-12, perfluoropentan, C5F12 8550 PFC-5-1-14, perfluoroheksan, C6F14 7910 PFC-9-1-18, C10F18 7190

Versions

1. 2020-05-08