Address https://gelex.eu/eli/EU/act/2023/737@2023-04-04/sl

Contents

1. Preamble
2. (99) Preglednica 1 Prodajne cene v Uniji in proizvodni stroški
3. (101) Preglednica 2 Prodajne cene v Uniji in proizvodni stroški – tretji razred
4. (103) Preglednica 3 Prodajne cene v Uniji in stroški proizvodnje – tretji razred: samo velika podjetja
5. (104) Preglednica 4 Prodajne cene v Uniji in stroški proizvodnje – tretji razred: samo MSP
6. (105) Preglednica 5 Povprečni stroški dela na zaposlenega
7. (107) Preglednica 6 Zaloge
8. (109) Preglednica 7 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb
9. (116) Preglednica 8 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb: drugi razred
10. (120) Preglednica 9 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb: tretji razred
11. (121) Preglednica 10 Velika podjetja – donosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb – tretji razred
12. (122) Preglednica 11 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb – tretji razred – MSP
13. (138) Preglednica 12 Delež prodaje MSP v celotni prodaji Unije (v %)
14. Člen 1
15. ANNEX

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije, ter zlasti členov 9(4) in 14(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega: POSTOPEK

(1) Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 4. maja 2018 sprejela Uredbo (EU) 2018/683 (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121 (v nadaljnjem besedilu: pnevmatike ali zadevni izdelek), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

(2) Komisija je 18. oktobra 2018 sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1579 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: izpodbijana uredba).

(3) Komisija je 9. novembra 2018 sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1690 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ter spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2018/1579 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ter o razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2018/163 (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) 2018/1690).

SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA EVROPSKE UNIJE

(4) Združenje gumarske industrije Kitajske (v nadaljnjem besedilu: združenje CRIA) in Gospodarska zbornica uvoznikov in izvoznikov kovin, rudnin in kemikalij Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zbornica CCCMC) (v nadaljnjem besedilu skupaj: tožeči stranki) sta izpodbijano uredbo izpodbijala pred Splošnim sodiščem v imenu nekaterih svojih članov, navedenih v uvodnih izjavah 9 in 10 (v nadaljnjem besedilu: zadevni proizvajalci izvozniki). Splošno sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Splošno sodišče) je 4. maja 2022 izdalo sodbo v zadevah T-30/19 in T-72/19 (v nadaljnjem besedilu: sodba).

(5) Splošno sodišče je v sodbi razglasilo ničnost izpodbijane uredbe in Izvedbene uredbe (EU) 2018/1690.

(6) Združenje CRIA in zbornica CCCMC sta zoper izpodbijano uredbo predložila več trditev, Splošno sodišče pa je odločilo o dveh: (i) o trditvi, da Komisija pri izračunu stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen in stopnje škode ni izvedla poštene primerjave cen v zvezi s proizvajalci izvozniki, in (ii) o nekaterih očitkih, ki se v bistvu nanašajo na nedoslednosti in kršitev pravice do obrambe v zvezi s kazalniki škode in ponderiranjem podatkov iz vzorca proizvajalcev Unije.

(7) Splošno sodišče je v zvezi z izračunom stopenj nelojalnega nižanja prodajnih cen ugotovilo, da Komisija ni izvedla poštene primerjave, ko je izvedla prilagoditev izvozne cene (odšteti so bili PSA-stroški povezanega uvoznika in nominalni dobiček), kadar je prodaja potekala prek povezanega prodajnega subjekta v Uniji. Sodišče je navedlo, da so proizvajalci Unije del prodaje opravili tudi prek povezanih prodajnih subjektov, njihove prodajne cene pa niso bile prilagojene na enak način. Splošno sodišče je ugotovilo, da je Komisija pri izračunu stopenj nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki ga je opravila v izpodbijani uredbi, napačno uporabila pravo in storila očitno napako pri presoji ter da sta bila z navedenim izračunom zato kršena člen 3(2) in (3) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: osnovna protidampinška uredba) ter člen 8(1) in (2) Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: osnovna protisubvencijska uredba). Poleg tega je ugotovilo, da so napake vplivale na splošne ugotovitve o škodi in vzročni zvezi ter na stopnje škode in da ni mogoče natančno določiti, v kolikšni meri so dokončne protidampinške dajatve še naprej delno utemeljene.

(8) V zvezi z drugo točko je Splošno sodišče ugotovilo, da Komisija ni opravila objektivne preiskave (kot to zahtevata člen 3(2) osnovne protidampinške uredbe in člen 8(1) osnovne protisubvencijske uredbe), ker s tem, ko ni popravila izračunov vseh mikroekonomskih kazalnikov razen dobičkonosnosti in ni navedla popravljenih podatkov v izpodbijani uredbi, ni uporabila vseh ustreznih podatkov, ki so ji bili na voljo. Poleg tega je Splošno sodišče ugotovilo kršitev pravice tožečih strank do obrambe. Zlasti se ni strinjalo, da bi se lahko nekatere informacije, ki niso bile razkrite zainteresiranim stranem, štele za zaupne, in je ugotovilo, da so bili vsi sporni podatki povezani z ugotovitvami dejanskega stanja v sporni uredbi. Zato so bili to bistvena dejstva in premisleki, ki bi jih bilo treba razkriti strankam.

(9) Glede na navedeno je Splošno sodišče izpodbijano uredbo razglasilo za nično v delu, v katerem se nanaša na družbe, ki jih zastopata združenje CRIA in zbornica CCCMC (navedene v preglednici v nadaljevanju). IME DRUŽBE DODATNA OZNAKA TARIC Chaoyang Long March Tyre Co., Ltd C338 Triangle Tyre Co., Ltd C375 Shandong Wanda Boto Tyre Co., Ltd C366 Qingdao Doublestar Tire Industrial Co., Ltd C347 Ningxia Shenzhou Tire Co., Ltd C345 Guizhou Tyre Co., Ltd C340 Aeolus Tyre Co., Ltd C877 Shandong Huasheng Rubber Co., Ltd C360 Chongqing Hankook Tire Co., Ltd C334 Prinx Chengshan (Shandong) Tire Co., Ltd C346 Jiangsu Hankook Tire Co., Ltd C334 Shandong Linglong Tire Co., Ltd C363 Shandong Jinyu Tire Co., Ltd C362 Sailun Group Co., Ltd C351 Shandong Kaixuan Rubber Co., Ltd C353 Weifang Yuelong Rubber Co., Ltd C875 Weifang Shunfuchang Rubber And Plastic Products Co., Ltd C377 Shandong Hengyu Science & Technology Co., Ltd C358 Jiangsu General Science Technology Co., Ltd C341 Double Coin Group (Jiang Su) Tyre Co., Ltd C878 Hefei Wanli Tire Co., Ltd C876 GITI Tire (Anhui) Company Ltd C332 GITI Tire (Fujian) Company Ltd C332 GITI Tire (Hualin) Company Ltd C332 GITI Tire (Yinchuan) Company Ltd C332 Qingdao GRT Rubber Co., Ltd C350

(10) Poleg tega je Splošno sodišče Uredbo (EU) 2018/1690 razglasilo za nično v delu, v katerem se nanaša na družbe, ki jih zastopata združenje CRIA in zbornica CCCMC (navedene v zgornji preglednici), in družbo Zhongce Rubber Group Co., Ltd (dodatna oznaka TARIC C379).

IZVRŠEVANJE SODBE SPLOŠNEGA SODIŠČA

(11) Institucije Unije morajo v skladu s členom 266 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodb Sodišča. Če je akt, ki so ga institucije Unije sprejele v okviru upravnega postopka, kot je v tem primeru protidampinška preiskava, razglašen za ničen, se v skladu s sodbo Splošnega sodišča akt, ki je bil razglašen za ničen, zamenja z novim aktom, v katerem je odpravljena nezakonitost, ki jo je ugotovilo Splošno sodišče.

(12) V skladu s sodno prakso Sodišča se lahko postopek za nadomestitev akta, razglašenega za ničnega, nadaljuje v točki, v kateri je prišlo do nezakonitosti. To pomeni zlasti, da v primeru, ko je za ničen razglašen akt, s katerim se konča upravni postopek, navedena razglasitev ničnosti ne vpliva nujno na pripravljalne akte, kot je začetek protidampinškega postopka. Kadar se na primer uredba o uvedbi dokončnih protidampinških ukrepov razglasi za nično, postopek ostaja odprt, saj je iz pravnega reda Unije izginil le akt, s katerim se postopek konča, razen v primerih, ko pride do nezakonitosti v fazi začetka postopka. Za nadaljevanje upravnega postopka s ponovno uvedbo protidampinških dajatev na uvoz, izveden v obdobju uporabe uredbe, ki je bila razglašena za nično, ni mogoče šteti, da je v nasprotju s pravilom o prepovedi retroaktivnosti.

(13) V obravnavani zadevi je Splošno sodišče izpodbijano uredbo razglasilo za nično v zvezi z zadevnimi proizvajalci izvozniki z obrazložitvijo, da je Komisija storila napako pri ugotavljanju obstoja znatnega nelojalnega nižanja prodajnih cen, kar je vplivalo na analizo vzročne zveze. Enaka metodološka napaka je bila ugotovljena pri izračunu stopenj škode zadevnih izvoznikov. Sodišče je ugotovilo napake tudi zaradi nerazkritja nekaterih informacij: (i) kazalnikov bruto škode pred uporabo prilagoditev ponderiranja in podatkov, ki se nanašajo na MSP na eni strani ter velika podjetja na drugi strani; (ii) kazalnikov škode, razen dobičkonosnosti, po spremembi ponderiranja; (iii) nekaterih informacij v zvezi z viri makroekonomskih podatkov o škodi in seznama MSP industrije Unije, ki so prenehala s proizvodnjo; ter (iv) točnega skupnega obsega prodaje MSP industrije Unije, ki so sodelovala v preiskavah, in informacij o deležu MSP v industriji Unije.

(14) Ugotovitve iz izpodbijane uredbe, ki se niso izpodbijale ali so se izpodbijale, vendar jih je Splošno sodišče zavrnilo ali jih ni preučilo, zato niso privedle do razglasitve izpodbijane uredbe za nično, ostajajo v celoti veljavne in jih ta ponovni začetek ne zadeva.

(15) Komisija se je na podlagi sodb Splošnega sodišča v zadevah T-30/19 in T-72/19 z dne 4. maja 2022 odločila, da delno ponovno začne protidampinško in protisubvencijsko preiskavo v zvezi z uvozom nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121 in s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ter da nadaljuje preiskavo na točki, na kateri se je pojavila nepravilnost. Ponovni začetek na podlagi obvestila (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o ponovnem začetku) je bil po obsegu omejen na izvršitev sodbe Splošnega sodišča v zvezi z družbami, ki jih zastopata združenje CRIA in zbornica CCCMC ter so navedene v obvestilu o ponovnem začetku.

(16) Komisija se je istega dne odločila tudi, da se uvede obvezna registracija uvoza nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121 in s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki jih proizvajajo te družbe, in je nacionalnim carinskim organom naročila, naj počakajo na objavo ustreznih izvedbenih uredb Komisije o ponovni uvedbi dajatev, preden odločijo o morebitnih zahtevkih za povračilo in odpust protidampinških dajatev v zvezi z uvozom teh družb (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji).

(17) Komisija je zainteresirane strani obvestila o ponovnem začetku in jih pozvala k predložitvi pripomb.

OBDOBJE PREISKAVE

(18) Ta preiskava zajema obdobje od 1. julija 2016 do 30. junija 2017 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, zajema obdobje od 1. januarja 2014 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

NAKNADNI POSTOPEK

(19) Komisija je 10. januarja 2023 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ponovno uvesti protidampinške dajatve (v nadaljnjem besedilu: razkritje). Za vse strani je bil določen rok za predložitev pripomb v zvezi z razkritjem.

(20) Pripombe so predložili združenje CRIA, skupina GITI Group in nepovezani uvoznik Hämmerling The Tyre Company GmbH (v nadaljnjem besedilu: družba Hämmerling). Komisija je pripombe obravnavala in jih ustrezno upoštevala. Družba Hämmerling in združenje CRIA sta zahtevala zaslišanje, kar jima je bilo omogočeno.

(21) Na zahtevo združenja CRIA v pripombah o razkritju je Komisija pozneje razkrila naslednje dodatne elemente (v nadaljnjem besedilu: dodatno razkritje): (1) Komisija je 30. januarja 2023 z obvestilom k dokumentaciji zagotovila dodatne informacije o svoji analizi cen, ki jih je industrija Unije zaračunavala pri neposredni in posredni prodaji različnim vrstam strank. (2) Poleg tega je Komisija 30. in 31. januarja 2023 skupinama Hankook Group in Aeolus/Pirelli zagotovila podatke o izvoznih transakcijah zadevnih družb, ki so bili uporabljeni za določitev revidiranih izračunov nelojalnega nižanja prodajnih cen in nelojalnega nižanja ciljnih cen. Te izvozne transakcije so bile iste, kot so bile že razkrite v preiskavi, na podlagi katere je bila sprejeta izpodbijana uredba. (3) Komisija je 31. januarja 2023 z obvestilom k dokumentaciji pojasnila in popravila končne stopnje dajatve za vse zadevne proizvajalce izvoznike, potem ko je bila ugotovljena napaka pri izračunih škode za skupini Hankook Group in Aeolus/Pirelli. Zagotovila je tudi dodatna pojasnila glede pravnega položaja družbe Zhongce Rubber Group Co., Ltd.

Komisija je 30. januarja 2023 z obvestilom k dokumentaciji zagotovila dodatne informacije o svoji analizi cen, ki jih je industrija Unije zaračunavala pri neposredni in posredni prodaji različnim vrstam strank.

Poleg tega je Komisija 30. in 31. januarja 2023 skupinama Hankook Group in Aeolus/Pirelli zagotovila podatke o izvoznih transakcijah zadevnih družb, ki so bili uporabljeni za določitev revidiranih izračunov nelojalnega nižanja prodajnih cen in nelojalnega nižanja ciljnih cen. Te izvozne transakcije so bile iste, kot so bile že razkrite v preiskavi, na podlagi katere je bila sprejeta izpodbijana uredba.

Komisija je 31. januarja 2023 z obvestilom k dokumentaciji pojasnila in popravila končne stopnje dajatve za vse zadevne proizvajalce izvoznike, potem ko je bila ugotovljena napaka pri izračunih škode za skupini Hankook Group in Aeolus/Pirelli. Zagotovila je tudi dodatna pojasnila glede pravnega položaja družbe Zhongce Rubber Group Co., Ltd.

(22) Le združenje CRIA je predložilo pripombe glede dodatnega razkritja, te pa je Komisija upoštevala, kot je bilo ustrezno.

TRDITVE ZDRUŽENJA CRIA GLEDE PRAVICE DO OBRAMBE

(23) Združenje CRIA je po razkritju trdilo, da je bila kršena njegova pravica do obrambe, ker: (1) združenje CRIA ni prejelo izračunov nelojalnega nižanja prodajnih cen in nelojalnega nižanja ciljnih cen v zvezi s proizvajalci izvozniki, od katerih je to združenje prejelo pooblastilo, (2) združenju CRIA ni bilo omogočeno dovolj časa, da bi podalo pripombe glede razkritja, (3) Komisija ni organizirala zaslišanja v časovnem okviru, ki ga je zahtevalo združenje CRIA, (4) Komisija ni obravnavala vseh trditev, ki jih ni obravnavalo Splošno sodišče.

združenje CRIA ni prejelo izračunov nelojalnega nižanja prodajnih cen in nelojalnega nižanja ciljnih cen v zvezi s proizvajalci izvozniki, od katerih je to združenje prejelo pooblastilo,

združenju CRIA ni bilo omogočeno dovolj časa, da bi podalo pripombe glede razkritja,

Komisija ni organizirala zaslišanja v časovnem okviru, ki ga je zahtevalo združenje CRIA,

Komisija ni obravnavala vseh trditev, ki jih ni obravnavalo Splošno sodišče.

(24) Kot je navedeno v uvodni izjavi 160 v nadaljevanju, je Komisija preračunala dajatve vseh zadevnih proizvajalcev izvoznikov, zlasti za proizvajalce izvoznike, ki so bili vzorčeni v izpodbijani uredbi in na katere se je nanašala sodba Splošnega sodišča (tj. skupine GITI Group, Hankook Group in Aeolus/Pirelli). Opozoriti je treba, da so bile stopnje škode zadevnih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov določene na podlagi občutljivih podatkov družb. Posledično izračunov ni bilo mogoče razkriti vsem zainteresiranim stranem, temveč le zadevnim družbam.

(25) Združenje CRIA je trdilo, da so družbe, navedene v uvodni izjavi 10, podpisale pooblastila, ki so zajemala dostop do občutljivih podatkov družb, ter da bi morala zato Komisija združenju CRIA razkriti posamezne izračune stopenj nelojalnega nižanja prodajnih cen in škode za te družbe. Poleg tega je bila po mnenju združenja CRIA vsebina pooblastil enaka običajnemu pooblastilu za zastopanje, s katerim je pravni svetovalec pooblaščen za zastopanje družbe.

(26) Komisija je analizirala pooblastila, ki jih je predložilo združenje CRIA. Več kitajskih proizvajalcev, na katere se je nanašala sodba Splošnega sodišča, je podpisalo taka individualna pooblastila. Komisija je ugotovila, da so pooblastila temeljila na standardnem besedilu za vse proizvajalce (vzorčene ali ne) in da v njih ni bilo navedeno, ali družba združenje CRIA pooblašča za prejemanje zaupnih podatkov družbe. Poleg tega se niso vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki, na katere se nanaša ta preiskava, strinjali, da bodo združenju CRIA zagotovili dostop do svojih zaupnih podatkov. Prav tako je Komisija v zvezi s trditvijo, da so zadevna pooblastila enaka pooblastilu za zastopanje, menila, da je bistvena razlika med pooblastilom za zastopanje in pooblastilom združenju v subjektu, ki je pooblaščen za prejemanje podatkov. Pri pooblastilu za zastopanje pravnega svetovalca zavezujejo pravila etike zadevne odvetniške zbornice, pri kateri je odvetnik registriran, kar mu med drugim prepoveduje razkritje zaupnih podatkov družbe. Zato dejstvo, da pooblastilo za zastopanje ne vsebuje nujno posebne določbe o takih podatkih, zadevnega odvetnika ali odvetnikov ne odvezuje upoštevanja najvišjih pravil etike v zvezi z zadevo in zagotavljanja zaupnosti prejetih podatkov. Nasprotno pa združenja izjemoma dobijo neomejen dostop do zaupnih podatkov družbe o njenih članih, s čimer bi lahko bila med drugim kršena zadevna veljavna pravila o konkurenci. Komisija je posledično menila, da pooblastila, ki so jih podpisale družbe, niso bila dovolj konkretna in izrecna v zvezi s tem, ali so zadevne družbe združenje pooblastile za dostop do svojih zaupnih podatkov.

(27) Komisija se je na podlagi zgornje analize in svojega skrbnega pregleda v zvezi z upravljanjem zaupnih informacij družb, ki jih ima na voljo, odločila, da bo zaupne podatke družb neposredno razkrila le zadevnim proizvajalcem izvoznikom, in ne združenju CRIA, da bi ohranila zaupnost teh podatkov. Zato je bil 10. januarja 2023 nabor podatkov poslan pravnemu zastopniku skupine GITI Group in zastopniku družbe Hankook. Ker ne skupina Aeolus/Pirelli ne kateri koli od zadevnih proizvajalcev izvoznikov iz te skupine niso bili registrirani kot zainteresirane strani, je Komisija opredelila kontaktne osebe v skupini Aeolus/Pirelli in jim 17. januarja 2023 predložila specifično razkritje zadevnih proizvajalcev izvoznikov. Čas za predložitev pripomb so imele do 31. januarja 2023.

(28) Združenje CRIA je 16. januarja 2023 na podlagi podpisanih pooblastil zahtevalo prejetje izračunov nelojalnega nižanja prodajnih cen in nelojalnega nižanja ciljnih cen za zadevne družbe. V odziv je Komisija iz razlogov, pojasnjenih v uvodnih izjavah 26 in 27, združenje CRIA pozvala, naj stopi v stik s temi družbami in pridobi podatke neposredno od njih.

(29) Dne 19. januarja 2023 se je javila družba Aeolus Tyre Co., Ltd in izrecno dovolila, da lahko Komisija združenju CRIA predloži njeno specifično razkritje. Istega dne je Komisija združenju CRIA razkrila izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen in nelojalnega nižanja ciljnih cen za skupino Aeolus/Pirelli. Kar zadeva podrobnosti o prodajnih transakcijah, je Komisija vsaki od družb Aeolus Tyre Co., Ltd in Pirelli Tyre Co., Ltd razkrila le njen nabor podatkov. Združenje CRIA je namreč predložilo pooblastilo, ki ga je podpisala le družba Aeolus Tyre Co., Ltd, ne pa tudi družba Pirelli Tyre Co., Ltd.

(30) Kar zadeva skupino Hankook Group, Komisija ni prejela izrecnega dovoljenja za razkritje njenih podatkov združenju CRIA. Vendar pa je združenje CRIA v svojih pripombah glede razkritja trdilo, da mu je skupina predložila svoje specifično razkritje.

(31) Združenje CRIA je v pripombah glede razkritja Komisijo obvestilo, da je skupina GITI Group umaknila svoje pooblastilo, ki mu ga je dala. Pozneje, 3. februarja 2023, je skupina GITI Group zagotovila novo pooblastilo za združenje CRIA, v katerem ga je izrecno pooblastila za prejetje specifičnega razkritja v zvezi z družbo, ki je bilo prejeto 10. januarja 2023. Po tem pooblastilu in na zahtevo združenja CRIA je Komisija 8. februarja 2023 temu združenju dala na voljo zadevno specifično razkritje.

(32) Glede na zgornje premisleke je Komisija menila, da pravica do obrambe vzorčenih proizvajalcev izvoznikov in vseh drugih zadevnih proizvajalcev izvoznikov ter združenja CRIA ni bila kršena. Zadevne družbe so prejele izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen in nelojalnega nižanja ciljnih cen ter so imele na voljo dovolj časa za predložitev pripomb glede razkritja.

(33) Združenje CRIA je trdilo, da Komisija ni upoštevala izjemnih okoliščin, tj. kitajskega novega leta, ki so ga praznovali od 21. do 29. januarja 2023, ko je zavrnila njegovo prošnjo za podaljšanje roka za predložitev pripomb glede razkritja in za organizacijo zaslišanja precej po koncu praznovanja kitajskega novega leta. Pravna služba združenja CRIA je trdila, da zaradi kitajskega novega leta od združenja CRIA niso mogli prejeti ustreznih navodil oziroma informacij za pripravo pripomb. Poleg tega kljub zahtevi za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje ni bilo odobreno nobeno koristno podaljšanje in pooblaščenec za zaslišanje ni organiziral zaslišanja za obravnavo te zahteve.

(34) Komisija je opozorila, da je bilo zahtevano podaljšanje do 6. februarja 2023, kar je izjemno dolgo podaljšanje, in sicer za 14 dni. Da Komisija ne bi preprečila pravočasnega dokončanja preiskave, je odobrila podaljšanje za dva dodatna delovna dneva, in sicer do 25. januarja 2023, čeprav je že prej dala na voljo 13 dni za predložitev pripomb. Kar zadeva zahtevo za zaslišanje, je Komisija prvotno predlagala organizacijo zaslišanja 18. januarja 2023, torej pred kitajskim novim letom. Združenje CRIA je nato predlagalo, da se zaslišanje opravi po praznovanju kitajskega novega leta, najraje februarja. Komisija se je strinjala, da se zaslišanje organizira 31. januarja 2023, torej po kitajskem novem letu in podaljšanem roku za predložitev pripomb.

(35) Opozorila je, da je v skladu s členom 20(3) osnovne protidampinške uredbe zakonsko predpisani rok za predložitev pripomb strani deset koledarskih dni. Rok, določen za združenje CRIA in vse druge zainteresirane strani, je bil po podaljšanju precej daljši od deset koledarskih dni, združenju CRIA pa je bilo danih celo 15 dni. Poleg tega je Komisija po pripombah, predloženih po razkritju, razkrila dodatne informacije in dala zainteresiranim stranem dodaten čas, da predložijo pripombe o dodatnem razkritju, in sicer štiri dni, tj. do 3. februarja 2023. Poleg tega v nasprotju s trditvijo združenja CRIA pri ponovnem začetku preiskave ni potrebno začasno razkritje.

(36) Nazadnje, bilo bi diskriminatorno do vseh drugih zainteresiranih strani, registriranih v tej ponovni preiskavi, če bi bilo samo združenju CRIA odobreno podaljšanje za več kot dva dodatna tedna.

(37) Kar zadeva pripombo, da Komisija ni obravnavala vseh trditev, ki jih ni obravnavalo Splošno sodišče, je Komisija to vprašanje obravnavala že v uvodni izjavi 65 v nadaljevanju in predložen ni bil noben nov argument. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

Posredovanje pooblaščenca za zaslišanje

(38) Združenje CRIA je zahtevalo posredovanje pooblaščenca za zaslišanje v skladu s členi 12, 13 in 16 sklepa o mandatu pooblaščenca za zaslišanje, in sicer zaradi nezadostnega podaljšanja roka za predložitev pripomb o razkritju, nerazumne časovne umestitve predlaganega zaslišanja pred Komisijo v skladu z razkritjem in nerazkritja nekaterih informacij.

(39) Pooblaščenec za zaslišanje je opozoril, da je bilo združenju CRIA odobreno podaljšanje roka do 25. januarja 2023. Ob ustreznem upoštevanju posebnih okoliščin, ki so bile opisane, in časovnih omejitev zadevnega postopka ter po posvetovanju s službami Komisije, odgovornimi za preiskavo, se je pooblaščenec za zaslišanje strinjal z odobrenim podaljšanjem roka in zavrnil dodatna podaljšanja. Glede vsebine razkritja je pooblaščenec za zaslišanje priporočil, naj združenje CRIA in službe Komisije opravijo zaslišanje, preden se obrnejo na pooblaščenca za zaslišanje.

(40) Glede na zgoraj navedeno je Komisija menila, da je lahko združenje CRIA v celoti uveljavljalo pravico do obrambe v okviru danih in podaljšanih rokov, tudi glede na vsebino razkritja in dodatne informacije, dane na voljo zainteresiranim stranem po predložitvi pripomb po razkritju. Po zaslišanju pred službami Komisije 31. januarja 2023 združenje CRIA ni zahtevalo zaslišanja pred pooblaščencem za zaslišanje v zvezi s katerim koli od prej postavljenih vprašanj.

PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANI

(41) Komisija je prejela pripombe industrije Unije, združenja CRIA, skupine GITI Group ter družb Hämmerling in Opoltrans sp. z o.o. (v nadaljnjem besedilu: družba Opoltrans).

(42) Združenje CRIA je Komisiji predložilo pooblastila, ki jih je podpisalo več proizvajalcev izvoznikov, v zvezi s katerimi je Splošno sodišče razglasilo izpodbijano uredbo za nično, vključno z zadevnimi proizvajalci izvozniki, ki so bili vzorčeni med preiskavo, na podlagi katere je bila sprejeta izpodbijana uredba, zlasti GITI Group, Aeolus Tyre Co., Ltd, Chongqing Hankook Tire Co., Ltd in Jiangsu Hankook Tire Co., Ltd.

(43) Združenje CRIA in skupina GITI Group sta nasprotovala odločitvi Komisije o registraciji uvoza, saj v tem konkretnem primeru taka registracija ni izrecno dovoljena z osnovno protidampinško in protisubvencijsko uredbo. Ti strani sta po razkritju to trditev ponovili. Industrija Unije je menila, da ima Komisija polno diskrecijsko pravico glede registracije.

(44) Komisija je v zvezi s to trditvijo menila, da je Splošno sodišče odločilo, da se pooblastilo Komisije, da od nacionalnih organov zahteva sprejetje ustreznih ukrepov za registracijo uvoza, splošno uporablja, kot je razvidno iz naslova Splošne določbe člena 14 osnovne protidampinške uredbe iz leta 2016. Poleg tega za člen 14(5) navedene uredbe ne veljajo omejitve glede okoliščin, v katerih je Komisija pooblaščena, da od nacionalnih carinskih organov zahteva registracijo blaga. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(45) Poleg tega je skupina GITI Group trdila, da se je bilo zoper sodbo takrat še vedno mogoče pritožiti in zato ni bila veljavna pravna podlaga za začetek registracije. Komisija je ugotovila, da zoper sodbo ni bila vložena pritožba in da je bila registracija ustrezen ukrep za zagotovitev, da se lahko morebitne dajatve ponovno uvedejo na pravilni ravni in da se carinskim organom naroči, naj počakajo na objavo obravnavane uredbe.

(46) Združenje CRIA, skupina GITI Group ter družbi Hämmerling in Opoltrans so trdili, da Komisija nacionalnim carinskim organom ne more naročiti, naj ne povrnejo in/ali odpustijo dajatev, ki so bile pobrane v skladu z izpodbijano uredbo. Tako povračilo mora biti izvedeno takoj in v celoti. Trdili so tudi, da se položaj v tej zadevi razlikuje od položaja v sodbi Deichmann, saj po mnenju strank dejstvo, da zahtevki za tržnogospodarsko obravnavo in individualno obravnavo niso bili ocenjeni, v navedeni zadevi ni vplivalo na raven dajatev. Stranke so tudi trdile, da dajatev ni mogoče ponovno uvesti retroaktivno. Po navedbah strank je bila izpodbijana uredba v celoti razglašena za nično, kar pomeni, da je bila črtana iz pravnega reda Unije z retroaktivnim učinkom, medtem ko v sodbi Deichmann ni bilo nobenih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na veljavnost dokončne uredbe. Poleg tega so stranke trdile, da ima nezakonitost, ugotovljena v zvezi z analizo nelojalnega nižanja prodajnih cen, za posledico razglasitev celotne analize Komisije o vzročni zvezi za nično. To po mnenju strank pomeni, da dajatve v celoti ne bi smele biti uvedene ali ponovno uvedene, saj je bila celotna analiza škode in vzročne zveze pomanjkljiva.

(47) Skupina GITI Group je po razkritju trdila, da odločitev Komisije, da nacionalnim carinskim organom naroči, naj ne povrnejo dajatev, krši načelo sodnega varstva iz člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Namesto tega bi morala Komisija dovoliti povračilo dajatev, tako kot v primeru, ko je Splošno sodišče razglasilo za nične globe, pobrane zaradi kršitve člena 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zlasti se je skupina GITI Group sklicevala na ugotovitve Sodišča, da je treba za te dajatve – če Sodišče razglasi neveljavnost uredbe o uvedbi protidampinških dajatev […] – šteti, da niso bile zakonsko dolgovane v smislu člena 236 Carinskega zakonika in da jih morajo nacionalni carinski organi načeloma povrniti pod pogoji, ki so v ta namen določeni. Poleg tega ima po navedbah skupine GITI Group zamuda pri povračilu dajatev pomembne praktične posledice, ki negativno vplivajo na finančno stanje zadevnih družb in njihovo donosnost naložb.

(48) Komisija je opozorila, da lahko v skladu z ustaljeno sodno prakso nacionalnim carinskim organom naroči, naj počakajo, da določi stopnje, po katerih bi te dajatve morale biti določene v skladu s sodbami sodišč Unije, preden odločijo o zahtevkih za povračilo, ki so jih vložili gospodarski subjekti, ki so te dajatve plačali. Sodišče je tudi odločilo, da je treba natančen obseg razveljavitvene sodbe Sodišča in zato obveznosti, ki iz nje izhajajo, določiti v vsakem konkretnem primeru, pri čemer se ne upošteva le izrek zadevne sodbe, ampak tudi obrazložitev, ki je njegova nujna podlaga.

(49) V obravnavani zadevi je Splošno sodišče postavilo pod vprašaj metodo izračuna nelojalnega nižanja prodajnih cen in njen vpliv na vzročno zvezo ter vpliv iste napake na stopnjo škode družb, na katere se nanaša sodba Splošnega sodišča. Splošno sodišče je od Komisije zahtevalo tudi, naj pregleda in razkrije nekatere informacije v zvezi s kazalniki škode. Vendar ti elementi niso postavili pod vprašaj veljavnosti vseh drugih ugotovitev iz izpodbijane uredbe. Poleg tega je Splošno sodišče odločilo, da lahko Komisija po nadaljevanju postopka sprejme ukrep za nadomestitev ukrepa, razglašenega za ničnega, in torej ponovno uvede dokončno protidampinško dajatev, tako da v tem okviru odpravi nezakonitosti, za katere je bilo izrecno ugotovljeno, da so se zgodile. V tem okviru ni pomembno, ali se nezakonitosti nanašajo na raven dajatev ali ne. Carinski organi bi imeli vsekakor možnost, da v skladu z ustrezno carinsko zakonodajo povrnejo celoten znesek dajatev, ki so bile pobrane od sprejetja izpodbijane uredbe, tudi če bi ugotovitve ponovno začete preiskave pokazale, da protidampinške dajatve ne bi smele biti ponovno uvedene. Poleg tega bi to povračilo vključevalo tudi ustrezne obresti v skladu z zadevno carinsko zakonodajo. Posledično bi bile v nasprotju s trditvijo skupine GITI Group družbe ustrezno odškodovane za to, da so morale plačati zadevne dajatve.

(50) Sodišče dosledno ugotavlja, da člen 10(1) osnovne protidampinške uredbe ne izključuje možnosti, da se z akti ponovno uvedejo protidampinške dajatve na uvoz, ki je bil izveden v obdobju uporabe uredb, razglašenih za nične.

(51) V nasprotju z registracijo, ki je potekala v obdobju pred sprejetjem začasnih ukrepov, se pogoji iz člena 10(4) osnovne protidampinške uredbe v obravnavani zadevi ne uporabljajo. Namen registracije v okviru izvajanja ugotovitev Sodišča ni omogočiti možnost retroaktivnega pobiranja ukrepov trgovinske zaščite, kot je predvideno v teh določbah. Nasprotno, namen je zagotoviti učinkovitost veljavnih ukrepov brez neupravičene prekinitve od datuma začetka veljavnosti izpodbijane uredbe do ponovne uvedbe morebitnih popravljenih dajatev, in sicer tako, da se zagotovi, da bo v prihodnosti mogoče pobiranje ukrepov v ustreznem znesku. Zato, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 20 uredbe o registraciji, za nadaljevanje upravnega postopka in morebitno ponovno uvedbo dajatev ni mogoče šteti, da sta v nasprotju s pravilom o prepovedi retroaktivnosti. Poleg tega, kot priznavajo stranke, je Splošno sodišče prav ta pristop nedavno potrdilo v sodbi v zadevi T-440/20. Zato je bila trditev, da dajatev ni mogoče ponovno uvesti, zavrnjena.

(52) Kar zadeva načelo sodnega varstva iz člena 47 PDEU, je ustaljena sodna praksa, da načelo sodnega varstva ne more preprečiti, da bi institucija EU, katere akt je bil predhodno razglašen za ničen, na podlagi drugih razlogov sprejela nov akt, ki negativno vpliva na zadevno osebo. V tej zadevi ugotovitve temeljijo na razlogih, ki so drugačni od razlogov, na podlagi katerih je bila izpodbijana uredba razglašena za nično. V skladu z ugotovitvami Splošnega sodišča Komisija torej ni kršila načela učinkovitega sodnega varstva, ker je s sedanjo uredbo ponovno uvedla dokončno protidampinško dajatev po tem, ko je Sodišče razglasilo ničnost izpodbijane uredbe.

(53) Združenje CRIA je trdilo, da niso nastali carinski dolgovi, zato bi se s ponovno uvedbo dajatev preseglo zakonsko obdobje, v katerem so nacionalni carinski organi upravičeni do pobiranja dajatev ob upoštevanju triletne omejitve […]. Skupina GITI Group je trdila, da bi lahko retroaktivna ponovna uvedba […] tudi po triletnem roku (ker bi to pomenilo, da se lahko dajatve pobirajo tudi po tem triletnem roku) posegla v ta avtonomni postopek odločanja nacionalnih carinskih organov ter s tem moteče vplivala na skrbno umerjeno delitev pristojnosti med Komisijo in državami članicami EU, kot je določena v Pogodbah EU. Po razkritju je skupina GITI Group svojo trditev ponovila.

(54) Komisija je menila, da je treba obe trditvi zavrniti. Prvič, Sodišče je navedlo, da rok ne more biti ovira niti za to, da Komisija sprejme uredbo, s katero uvede ali ponovno uvede protidampinške dajatve, niti, a fortiori, za to, da ta institucija uvede ali nadaljuje postopek, ki je predhodna faza za tako sprejetje. Podobno je Splošno sodišče navedlo, da se člen 103(1) Carinskega zakonika Unije […] uporablja samo za obveščanje dolžnika o znesku carin, zato je njegovo izvajanje v izključni pristojnosti nacionalnih carinskih organov, ki so pristojni za takšno obveščanje. Posledično Komisiji ne preprečuje sprejetja uredbe o uvedbi ali ponovni uvedbi dokončne izravnalne dajatve. Komisija je v zvezi s trditvijo, da ponovna uvedba posega v delitev pristojnosti med Komisijo in državami članicami, opozorila, da skupina GITI Group ni pojasnila, katera določba Pogodb bi bila kršena s ponovno uvedbo dajatev. Sodišče dosledno ugotavlja, da ima Komisija pravico ponovno uvesti dajatve, ko popravlja napake, ki jih je ugotovilo Sodišče. Poleg tega je bila obravnavana uredba v celoti predmet postopka pregleda iz člena 15(3) osnovne protidampinške uredbe. Zato so bile trditve zavrnjene.

(55) Skupina GITI Group je trdila, da bi bila retroaktivna ponovna uvedba (spremenjenih) protidampinških in izravnalnih dajatev tudi nesorazmerna in v nasprotju z načelom sorazmernosti iz člena 5(1) in (4) Pogodbe o Evropski uniji. Trdila je še, da retroaktivna ponovna uvedba dajatev ne zagotavlja in ne more zagotoviti dodatne zaščite industriji Unije ali preprečiti nadaljnjega uvoza. Zato bi bilo s tem kršeno načelo sorazmernosti. Po razkritju je skupina GITI Group to trditev ponovila.

(56) Komisija je opozorila, da v skladu z ustaljeno sodno prakso ni kršila načela sorazmernosti, ko je za izvršitev sodbe ponovno uvedla dokončno dajatev po ustrezni stopnji in od datuma začetka veljavnosti dokončnih ukrepov. Ugotovila je tudi, da je sorazmerno, da se ponovno uvedene stopnje dajatev znižajo in odredi vračilo ali odpust razlike. Nazadnje je Splošno sodišče v zvezi s trditvijo, da ne bi bilo sorazmerno, če bi industrija Unije prejela dodatno zaščito za nazaj, ugotovilo, da ta trditev ne dokazuje pravno zadostno, da bi bila ponovna uvedba dokončne protidampinške dajatve, ki se je z izpodbijano uredbo bistveno znižala, v obravnavani zadevi nesorazmerna. Zato so bile trditve zavrnjene.

(57) Družba Hämmerling je trdila, da je treba upoštevati trenutne gospodarske razmere. Od takrat se je moral zadevni gospodarski sektor spopasti s krizo zaradi COVID-19, svetovnim porastom cen, ki vpliva na celotno dobavno verigo (vključno s prevozom in logistiko), in s tem povezano gospodarsko krizo, zdaj pa se spopada še s težavami, kot so zvišanje stroškov električne energije, visoka stopnja inflacije itd., ki jih je med drugim povzročila ruska vojna agresija proti Ukrajini. Zato spornih dajatev ne bi bilo smiselno ponovno uvesti v sektorju, na trgu ter v mikro- in makroekonomskih razmerah, ki so popolnoma drugačne od tistih, ki so bile obravnavane v preiskavi, na podlagi katere je bila sprejeta izpodbijana uredba.

(58) Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 11, se lahko postopek za zamenjavo akta, razglašenega za ničnega, nadaljuje v točki, v kateri je prišlo do nezakonitosti. V obravnavani zadevi je do nezakonitosti, ki jo je ugotovilo Splošno sodišče, prišlo v uredbi o uvedbi dokončnih protidampinških ukrepov. Zato Komisija pri odpravi nezakonitosti, ki jih je ugotovilo Splošno sodišče, ne more upoštevati nedavnega razvoja dogodkov, ki se ne nanaša na obdobje preiskave in obravnavano obdobje. V skladu s členom 9(4) osnovne protidampinške uredbe se dokončna protidampinška dajatev uvede, kadar končno ugotovljena dejstva kažejo na obstoj dampinga in s tem povzročene škode ter interes Unije zahteva intervencijo v skladu s členom 21. Posledično bi lahko ponovni začetek preiskave pomenil, da protidampinške dajatve ne bi bile ponovno uvedene, le če bi Komisija v obdobju preiskave ugotovila neobstoj dampinga, z njim povezane škode ali interesa Unije proti dajatvam.

(59) Skupina GITI Group je trdila, da bi moral biti ponovni začetek strogo omejen na vprašanja, ki jih je obravnavalo Splošno sodišče. Zato Komisija ne sme nadomestiti analize nelojalnega nižanja prodajnih cen z analizo oviranja dviga cen za presojo učinka na cene, saj je metodologija, ki jo je sprejela Komisija, še vedno veljavna in je zato ponovni začetek ne zadeva. Učinkov analize oviranja dviga cen Splošno sodišče ni obravnavalo, zato jih ta ponovni začetek ne zadeva.

(60) Komisija je opozorila, da je Splošno sodišče postavilo pod vprašaj analizo nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki jo je Komisija izvedla v smislu poštene primerjave med izvoznimi cenami in cenami industrije Unije. Zato je bila pod vprašaj postavljena metodologija nelojalnega nižanja prodajnih cen kot taka. Poleg tega Komisiji nič ni preprečevalo, da bi upoštevala še morebitne druge učinke dampinškega uvoza na cene v smislu člena 3(3) osnovne protidampinške uredbe. V zadevi Deichmann je Sodišče odločilo, da ima Komisija široko diskrecijsko pravico: na zakonitost ukrepov lahko vpliva le njihova očitna neprimernost glede na uresničevani cilj. Zato je bila trditev zavrnjena.

(61) Skupina GITI Group je trdila, da Komisija pri ugotavljanju nelojalnega nižanja prodajnih cen ne more vzpostaviti novega pristopa. Natančneje, Komisija pri (ponovnem) izračunu stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen in stopnje škode ne bi smela uvesti nove strukture kontrolne številke izdelka, tj. z dodajanjem vrste stranke.

(62) Komisija je opozorila, da ne glede na to, ali lahko uvede nove elemente v strukturo kontrolne številke izdelka ali ne, se pri izračunih nelojalnega nižanja prodajnih cen, opisanih v oddelku 4.1 v nadaljevanju, v strukturo kontrolne številke izdelka niso uvedli novi elementi. Zato je bila ta trditev brezpredmetna.

(63) Združenje CRIA je tako ob začetku postopka kot po razkritju trdilo, da je treba preučiti pravne zahtevke, o katerih Splošno sodišče še ni odločilo, in da bi morala Komisija dejavno upoštevati trditve, ki jih Splošno sodišče ni obravnavalo.

(64) Družba Opoltrans je trdila, da v času preiskave ni bilo dokazov o dampingu uvoza iz Kitajske ter, med drugim, da uporaba ZDA kot primerljive države ni bila ustrezna, da industrija Unije ni utrpela škode, da ni vzročne zveze med položajem industrije Unije in uvozom iz Kitajske ter da ponovna uvedba dajatev ni v interesu uporabnikov.

(65) Kot je Komisija pojasnila v obvestilu o ponovnem začetku, so ugotovitve iz izpodbijane uredbe, ki se niso izpodbijale ali so se izpodbijale, vendar so bile zavrnjene s sodbo Splošnega sodišča ali pa jih Splošno sodišče ni preučilo ter zato niso privedle do razglasitve izpodbijane uredbe za nično, še naprej v celoti veljavne. To je vključevalo vprašanja, ki sta jih navedla združenje CRIA in družba Opoltrans. Zato Komisiji ni bilo treba preučiti trditev o vprašanjih, ki presegajo to, kar je Splošno sodišče razglasilo za nezakonito.

PONOVNA PREUČITEV UČINKOV UVOZA IZ LRK NA CENE IN VZROČNA ZVEZA Ugotavljanje nelojalnega nižanja prodajnih cen

(66) Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 5 do 7, je Splošno sodišče ugotovilo, da Komisija pri izračunu stopenj nelojalnega nižanja prodajnih cen ni opravila poštene primerjave, ker je po analogiji prilagodila izvozno ceno proizvajalcev izvoznikov z uporabo člena 2(9) osnovne protidampinške uredbe, medtem ko je industrija Unije prodajala tudi prek povezanih prodajnih subjektov, njihova prodaja pa ni bila prilagojena.

(67) Poleg tega je Splošno sodišče v točki 163 sodbe ugotovilo, da bi bilo brez prilagoditve na podlagi člena 2(9) osnovne protidampinške uredbe s tako metodo […] mogoče opraviti pošteno primerjavo cen v primerih, v katerih bi se zadevni izdelek in podoben izdelek prodajala prek povezanih prodajnih subjektov. Splošno sodišče je v točki 190 sodbe nadalje ugotovilo, da s tako primerjavo ni mogoče nevtralizirati morebitnih učinkov napake, pri kateri so bile dejanske prodajne cene, ki so jih strankam v Uniji neposredno zaračunali kitajski proizvajalci izvozniki, na eni strani primerjane s cenami pri nadaljnji prodaji, ki so jih zaračunavali prodajni subjekti, povezani s proizvajalci Unije, na drugi strani (poudarek dodan). Nazadnje je Splošno sodišče v točki 134 sodbe določilo, da mora biti neodvisno od zakonitosti in upoštevnosti ravni trgovanja, ki jo je Komisija izbrala pri proizvajalcih izvoznikih oziroma proizvajalcih Unije, primerjava cen, ki jo opravi ta institucija, vedno poštena in se zato nanašati na cene, ki so vse na isti ravni trgovanja.

(68) Kot je pojasnjeno v točki 150 sodbe Splošnega sodišča, je znašal delež prodaje vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, opravljene prek povezanih prodajnih subjektov, 0 % za skupino Xingyuan Group, 34 % za skupino GITI Group, 19 % za skupino Aeolus/Pirelli in 98,6 % za skupino Hankook Group. Poleg tega je Komisija v odgovor na ukrep procesnega vodstva Splošnega sodišča pojasnila, da delež prodaje, opravljene prek povezanih prodajnih subjektov, znaša 46,9 % za vzorčene kitajske proizvajalce izvoznike in 87 % za vzorčene proizvajalce Unije. Zato je bil delež prodaje, opravljene prek povezanih prodajnih subjektov, velik do zelo velik pri obeh vzorcih.

(69) Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 149 začasne uredbe, je Komisija nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala: (1) tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za posamezno vrsto izdelka in segment, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojene na raven cene franko tovarna, in (2) ustrezno tehtano povprečje cen za posamezno uvoženo vrsto izdelka in segment vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, zaračunanih prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določenih na podlagi CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina) z ustreznimi prilagoditvami za carine in stroške po uvozu (v nadaljnjem besedilu: cena CIF ob iztovorjenju).

tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za posamezno vrsto izdelka in segment, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojene na raven cene franko tovarna, in

ustrezno tehtano povprečje cen za posamezno uvoženo vrsto izdelka in segment vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, zaračunanih prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določenih na podlagi CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina) z ustreznimi prilagoditvami za carine in stroške po uvozu (v nadaljnjem besedilu: cena CIF ob iztovorjenju).

(70) Da bi se izvršila sodba Splošnega sodišča, izvozne cene v primeru prodaje prek povezanih trgovcev niso bile več prilagojene po analogiji v skladu s členom 2(9) osnovne protidampinške uredbe. Prodajni, splošni in administrativni stroški (v nadaljnjem besedilu: PSA-stroški) povezanega uvoznika ter dobiček vzorca nepovezanih uvoznikov so se tako ponovno dodali izvozni ceni.

(71) Komisija je poleg tega ocenila, ali obstajajo še druga vprašanja v zvezi z ravnjo trgovanja, ki bi jih bilo treba obravnavati za pošteno primerjavo v primerih, ko so proizvajalci izvozniki prodajali neposredno strankam v Uniji, medtem ko so vzorčeni proizvajalci Unije strankam v Uniji prodajali prek povezanih prodajnih subjektov. V ta namen je izvedla podrobno analizo cen celotne prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije, da bi ugotovila cenovne vzorce neposredne prodaje iz tovarne in posredne prodaje prek povezanih prodajnih subjektov. Primerjava je pokazala znatne razlike v cenah znotraj posamezne vrste izdelka, vendar brez očitnega cenovnega vzorca. Čeprav bi morali povezanim prodajnim subjektom pri prodaji strankam v Uniji načeloma nastati stroški trženja, se zdi, da ti stroški niso bili dosledno preneseni na končne cene.

(72) Zato je Komisija sklenila, da neposredna prodaja pri proizvajalcih ali prodaja prek povezanih prodajnih subjektov proizvajalcev nista imeli opaznega učinka na raven cen pri prodaji kupcu. Zlasti ni bilo ugotovljeno, da je prodaja prek povezanega subjekta povzročila višje cene kot prodaja, ki jo je neposredno opravil proizvajalec. Zato Komisija ni ugotovila morebitnih učinkov na ravni cen, ki bi jih bilo treba nevtralizirati, kot je Splošno sodišče domnevalo v točki 190 sodbe. Primerjava dejanskih prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije pri prodaji potrošnikom v Uniji neposredno ali prek povezanih prodajnih subjektov z izvoznimi cenami vzorčenih proizvajalcev izvoznikov je bila torej v tem primeru upravičena.

(73) Komisija je opravila tudi podrobno analizo cenovnih vzorcev po prodajnih kanalih, ki jih uporablja industrija Unije. Glede na to je industrija Unije v različnih deležih prodajala uporabnikom, distributerjem, prodajalcem na drobno in drugim. Prodaja vsem strankam razen drugim je bila reprezentativna za vse vrste izdelka. Komisija je opozorila, da so bile prodajne cene za uporabnike iste vrste izdelka pogosto nižje kot za distributerje in prodajalce na drobno, vendar je bilo mogoče opaziti tudi nasprotno. Razlike v cenah za različne stranke tudi niso bile nujno odvisne od celotnega obsega prodaje določenemu kupcu. Zato je Komisija ugotovila, da ni očitnega vzorca cen, ki so se zaračunavale različnim vrstam strank, in da niso potrebne nadaljnje prilagoditve za zagotovitev poštene primerjave, kot je določilo Splošno sodišče.

(74) Komisija je spomnila, da je z obvestilom k dokumentaciji z dne 30. januarja 2023 zagotovila dodatne informacije o svoji analizi cen, ki jih je industrija Unije zaračunavala pri neposredni in posredni prodaji različnim vrstam strank.

(75) Po dodatnem razkritju se združenje CRIA ni strinjalo z ugotovitvijo Komisije, da ni mogoče ugotoviti vzorca cen v zvezi s prodajo proizvajalcev Unije. Komisija je opozorila, da združenje CRIA svoje trditve ni utemeljilo in ni predložilo nobenega dokaza, da je bila analiza Komisije napačna. Zato je trditev zavrnila.

(76) Popravljena tehtana povprečna stopnja nelojalno znižanih prodajnih cen na podlagi uvoza vzorčenih proizvajalcev izvoznikov je znašala 14,7 %.

Oviranje dviga cen

(77) Komisija je menila, da bi zadevni uvoz še vedno imel negativne cenovne učinke na prodajo v Uniji, tudi če bi bilo treba popravljeno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen šteti za zanemarljivo ali neustrezno.

(78) Dampinški uvoz lahko pomembno vpliva na trg, kadar je pomembna cenovna občutljivost. Kot je navedeno v uvodni izjavi 134 začasne uredbe, je trg Unije za pnevmatike za tovornjake in avtobuse zelo konkurenčen trg, na katerega lahko razlike v cenah močno vplivajo.

(79) Kot je razvidno iz preglednic 7 do 10 v začasni uredbi, se je povprečna cena industrije Unije v obravnavanem obdobju znižala za 8 %, proizvodni stroški na enoto pa za 6 %. Položaj je bil najslabši v tretjem razredu, kjer se je prodajna cena znižala za 5 %, stroški proizvodnje na enoto pa so se povečali za 1 %. Nazadnje so bile družbe v tretjem razredu zaradi dampinškega uvoza prisiljene prodajati po ceni, ki je bila enaka njihovim proizvodnim stroškom, torej brez kakršnega koli dobička in z izgubo. Posledično je uvoz iz Kitajske zaradi svojega obsega (povečanje za 32 %) in cen (znižanje za 11 %) v obravnavanem obdobju oviral dvig cen, zato industrija Unije ni mogla prilagoditi svojih cen navzgor, da bi upoštevala zvišanje proizvodnih stroškov na enoto.

(80) Komisija je zato ugotovila, da bi v tem primeru zadevni uvoz oviral dvig cen, tudi če bi se izpodbijal obstoj nelojalnega nižanja prodajnih cen.

Vzročna zveza

(81) Komisija je preučila, ali bi ob upoštevanju popravljenih stopenj nelojalnega nižanja prodajnih cen za uvoz od vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov in ugotovitev o oviranju dviga cen še vedno obstajala vzročna zveza med dampinškim uvozom in škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije.

(82) Kljub znižanju stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen za vse vzorčene kitajske izvoznike, razen za skupino Xingyuan Group, je uvoz vzorčenih kitajskih izvoznikov še vedno povzročal znatno nelojalno nižanje prodajnih cen industrije Unije. Zato popravljene stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen niso spremenile prvotne ugotovitve Komisije o obstoju vzročne zveze med škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, in dampinškim uvozom iz LRK iz oddelka 5.1 začasne uredbe, kot je bila potrjena v oddelku 5.1 izpodbijane uredbe. Popravljene stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen in dodatne ugotovitve v zvezi z oviranjem dviga cen v zadevnem primeru niso spremenile analize in ugotovitev v zvezi z drugimi vzroki škode, kot so predstavljeni v oddelku 5.2 začasne uredbe in oddelku 5.2 izpodbijane uredbe.

(83) Zato je Komisija vztrajala pri svoji ugotovitvi, da je znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica dampinškega uvoza iz LRK ter da drugi posamično ali skupaj obravnavani dejavniki niso zmanjšali vzročne zveze med škodo in dampinškim uvozom.

PONOVNA PREUČITEV STOPENJ ŠKODE DRUŽB, KI JIH ZADEVA PONOVNI ZAČETEK

(84) Splošno sodišče je v točki 179 sodbe ugotovilo, da se stopnja škode izračuna s primerjavo uvoznih cen, uporabljenih pri izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen, na eni strani in neškodljivih cen podobnega izdelka, ki vključuje ciljni dobiček, ki odraža normalne tržne pogoje, na drugi strani. Zato napaka v zvezi z ravnjo trgovanja, na kateri se opravi primerjava cen, lahko vpliva tako na izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen kot na izračun stopnje škode.

(85) Komisija je za izvršitev sodbe ponovno izračunala stopnjo odprave škode za vse družbe, ki jih zadeva ponovni začetek.

(86) V prvotni preiskavi je Komisija stopnjo odprave škode v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala: (1) tehtano povprečno neškodljivo ceno za posamezno vrsto izdelka štirih vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunano nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojeno na raven cene franko tovarna, (2) isto izvozno ceno, določeno v uvodni izjavi 69, druga alinea, zgoraj.

tehtano povprečno neškodljivo ceno za posamezno vrsto izdelka štirih vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunano nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojeno na raven cene franko tovarna,

isto izvozno ceno, določeno v uvodni izjavi 69, druga alinea, zgoraj.

(87) Neškodljiva cena industrije Unije običajno temelji na proizvodnih stroških glede na vrsto izdelka, vključno s PSA-stroški, s pribitkom razumnega dobička in je določena na ravni cene franko tovarna. Vendar Komisija v tem konkretnem primeru ni imela dovolj podrobnih in preverjenih informacij o proizvodnih stroških glede na vrsto izdelka, ki so potrebne za izračun stopnje škode, kot je opisano zgoraj. Glede na posebne okoliščine v tem primeru in ob ugotovitvi, da ni bilo očitnega vzorca v razlikah v cenah glede na prodajni kanal, ki so ga uporabili vzorčeni proizvajalci Unije, je bila neškodljiva cena izračunana na podlagi končne prodajne cene glede na vrsto izdelka, prodanega neposredno ali prek povezanih prodajnih subjektov, ki je bila zaračunana nepovezanim strankam na trgu Unije, pri čemer so se upoštevale prilagoditve na raven cene franko tovarna, kot je opisano v uvodni izjavi 86, prva alinea, zgoraj, in od katere je bil odštet dejanski dobiček, nato pa je bil dodan razumni dobiček. Glede na te posebne okoliščine se je za izvršitev sodbe štelo za primerno, da se ta cena primerja s končno prodajno ceno proizvajalcev izvoznikov simetrično, tj. na ravni povezanih uvoznikov, pri čemer se prav tako upoštevajo samo prilagoditve za carine in stroške po uvozu, kot so opisane v uvodni izjavi 69, druga alinea, zgoraj, vendar pa so vključeni še PSA-stroški in dobiček uvoznikov, povezanih s proizvajalci izvozniki, s sedežem v Uniji.

(88) Poleg tega je Komisija glede na ugotovitve Splošnega sodišča v točki 190 sodbe skrbno preučila, ali obstajajo še druga vprašanja v zvezi z ravnjo trgovanja, zaradi katerih bi bila potrebna nevtralizacija za namene poštene primerjave, saj je 87 % vzorca proizvajalcev Unije prodajalo prek povezanih prodajnih subjektov, številni proizvajalci izvozniki pa so prodajali tudi neposredno končnim strankam. Komisija je opozorila, da so bile v izračunih stopnje škode uporabljene končne prodajne cene glede na vrsto izdelka industrije Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 87. Zato so ugotovitve v zvezi z izračuni nelojalnega nižanja prodajnih cen v celoti veljale tudi za izračune stopnje škode, kar zadeva pošteno primerjavo, kot je Splošno sodišče poudarilo v točki 179 sodbe. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 71 in 72 zgoraj, Komisija ni odkrila nobenega drugega vprašanja v zvezi z ravnjo trgovanja, zaradi katerega bi bila potrebna prilagoditev za namene poštene primerjave.

(89) Tako določene popravljene stopnje škode so bile: Družba Stopnja odprave škode v % Skupina Xingyuan Group 55,07 Skupina GITI Group 28,51 Skupina Hankook Group 10,31 Skupina Aeolus/Pirelli 27,56 Družbe, ki sodelujejo v protisubvencijski in protidampinški preiskavi 23,15 Zhongce Rubber Group Co., Ltd 55,07 Weifang Yuelong Rubber Co., Ltd; Hefei Wanli Tire Co., Ltd 55,07

RAZKRITJE PODATKOV, KI JIH DOLOČI SODIŠČE, DA SE TOŽEČIM STRANKAM OMOGOČI UVELJAVLJANJE PRAVICE DO OBRAMBE

(90) Splošno sodišče je v točki 33 sodbe navedlo, da je Komisija kršila pravico tožečih strank do obrambe, ker jima ni razkrila nobenega od podatkov iz točke 244 sodbe.

(91) Splošno sodišče je navedlo zadevne podatke (točka 244 sodbe): (1) kazalnike bruto škode pred uporabo prilagoditev ponderiranja ter podatke, ki se nanašajo na MSP na eni strani in velika podjetja na drugi strani, (2) kazalnike škode, razen dobičkonosnosti, po spremembi ponderiranja, (3) nekatere informacije v zvezi z viri makroekonomskih podatkov o škodi in seznam MSP industrije Unije, ki so prenehala s proizvodnjo, (4) točen skupni obseg prodaje MSP industrije Unije, ki so sodelovala v preiskavah, in informacije o deležu MSP v industriji Unije.

kazalnike bruto škode pred uporabo prilagoditev ponderiranja ter podatke, ki se nanašajo na MSP na eni strani in velika podjetja na drugi strani,

kazalnike škode, razen dobičkonosnosti, po spremembi ponderiranja,

nekatere informacije v zvezi z viri makroekonomskih podatkov o škodi in seznam MSP industrije Unije, ki so prenehala s proizvodnjo,

točen skupni obseg prodaje MSP industrije Unije, ki so sodelovala v preiskavah, in informacije o deležu MSP v industriji Unije.

Kazalniki škode, s ponderiranjem ali brez njega, ločeno za MSP in velika podjetja

(92) Splošno sodišče je v točkah 215 do 235 sodbe ugotovilo, da je Komisija po spremembah ponderiranja v zaključni fazi (glej uvodne izjave 188 do 195 izpodbijane uredbe) pravilno izračunala in prikazala dobičkonosnost prodaje v Uniji na ravni industrije Unije kot celote (preglednica 5 v izpodbijani uredbi) in na ravni tretjega razreda (preglednica 6 v izpodbijani uredbi). Kot pa je Splošno sodišče poudarilo v točki 227 sodbe, je bilo treba zaradi spremembe metode ponderiranja ponovno izračunati vse mikroekonomske kazalnike, razen dobičkonosnosti. Ker Komisija tega ni storila, ni objektivno preverila vpliva dampinškega uvoza v skladu s členom 3(3) osnovne protidampinške uredbe.

(93) Zato je Komisija za izvršitev sodbe Splošnega sodišča v naslednjih oddelkih analizirala učinek uporabe ponderiranja, določenega v zaključni fazi, na vse mikroekonomske kazalnike, razen splošne dobičkonosnosti in dobičkonosnosti tretjega razreda (spremenjeno ponderiranje). Kot je prikazano v nadaljevanju, zaradi uporabe tega ponderiranja ni bila znatno spremenjena nobena od ugotovitev Komisije v zvezi z mikroekonomskimi kazalniki. Posledično je bil obstoj znatne škode v obravnavanem obdobju potrjen.

(94) Poleg tega je Splošno sodišče v točki 244 sodbe navedlo, da je Komisija kršila pravico tožečih strank do obrambe, ker jima pred uporabo prilagoditev ponderiranja ni razkrila kazalnikov bruto škode ter podatkov v zvezi z MSP na eni strani in velikimi podjetji na drugi strani. Vendar Splošno sodišče od Komisije ni zahtevalo, naj ponovno oblikuje svoje ugotovitve o škodi brez kakršnih koli prilagoditev ponderiranja. Nasprotno, Splošno sodišče je zgolj določilo, da bi bilo treba zadevne stranke seznaniti s temi kazalniki bruto škode pred uporabo morebitnih prilagoditev ponderiranja.

(95) Glede na navedeno je Komisija za izvršitev sodbe Splošnega sodišča v naslednjih oddelkih prikazala ugotovljene mikroekonomske kazalnike: (1) v začasni fazi, ki jo vsebuje začasna uredba, (2) v zaključni fazi po spremembi ponderiranja (imenovani spremenjeno ponderiranje v vseh preglednicah v nadaljevanju), (3) brez prilagoditve ponderiranja in (4) v tretjem razredu: (4a) kazalniki samo za MSP in (4b) kazalniki samo za velika podjetja.

Mikroekonomski kazalniki

(96) Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 185 do 192 izpodbijane uredbe, je Komisija menila, da mikroekonomski kazalniki ne morejo odražati dejanskega položaja industrije Unije, saj so velika vzorčena podjetja bolj vplivala na skupne podatke kot vzorčena MSP, pri čemer je delež slednjih v celotni prodaji industrije Unije znašal približno 13 %.

(97) Zato se je Komisija odločila, da bo povečala ponderje vzorčenih MSP. V zaključni fazi je bilo v izpodbijani uredbi uporabljeno ponderiranje, navedeno v nadaljevanju. Prvič, Komisija je določila deleže prodaje MSP in velikih podjetij v celotni prodaji Unije. Drugič, Komisija je prodajo vzorčenih MSP in velikih vzorčenih proizvajalcev izrazila z njihovim obsegom v celotni prodaji Unije. Nazadnje so se deleži primerjali, podatki o MSP pa so se povečali, da bi odražali enak delež kot vzorčena velika podjetja. To je bilo pojasnjeno tudi v uvodni izjavi 138 v nadaljevanju. Komisija je v začasni fazi uporabila tudi dodatno prilagoditev (tj. za prikaz deleža vsakega razreda v prodaji Unije v vzorčenih podatkih). Kot pa je pojasnjeno v izpodbijani uredbi, je bila ta prilagoditev v zaključni fazi opuščena, saj so zainteresirane strani nasprotovale uporabi fiksnega razmerja v obravnavanem obdobju.

(98) Prilagoditev ponderiranja je vplivala na rezultat splošnih mikrokazalnikov, pa tudi na tretji razred, ker so bila v tem razredu dejavna velika podjetja in MSP. To ni vplivalo na trende v prvem in drugem razredu, saj so bila v teh razredih dejavna le velika podjetja. Kot je poudarjeno v uvodni izjavi 93, je prilagoditev ponderiranja le omejeno vplivala na splošne mikroekonomske kazalnike, ker je bila prodaja MSP v obdobju preiskave ocenjena na približno 13 % celotne prodaje Unije v obdobju preiskave.

Cene in dejavniki, ki vplivajo na cene

(99) Preglednica 1 Prodajne cene v Uniji in proizvodni stroški

Povprečne prodajne cene na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale tako: Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije. Na podlagi: V EUR/kos 2014 2015 2016 Obdobje preiskave Preglednica 7 v začasni uredbi Povprečna prodajna cena na enoto v Uniji 237 225 216 218 Indeks 2014 = 100 100 95 91 92 Spremenjeno ponderiranje Povprečna prodajna cena na enoto v Uniji 239 228 219 220 Indeks 2014 = 100 100 95 92 92 Brez ponderiranja Povprečna prodajna cena na enoto v Uniji 252 238 226 228 Indeks 2014 = 100 100 94 90 90 Preglednica 7 v začasni uredbi Povprečni proizvodni stroški 200 188 183 188 Indeks 2014 = 100 100 94 91 94 Spremenjeno ponderiranje Povprečni proizvodni stroški 202 189 185 190 Indeks 2014 = 100 100 94 92 94 Brez ponderiranja Povprečni proizvodni stroški 209 192 188 192 Indeks 2014 = 100 100 92 90 92

(100) Kljub nominalni razliki med povprečno prodajno ceno na enoto, določeno v okviru različnih možnosti za obravnavano obdobje, glede na splošni trend ni bila ugotovljena razlika med ponderiranjem, uporabljenim v začasni fazi, in ponderiranjem, uporabljenim v zaključni fazi. Brez ponderiranja se je povprečna prodajna cena na enoto znižala za dve odstotni točki več kot v drugih dveh scenarijih. Enako je mogoče ugotoviti v zvezi s trendi, opaženimi pri povprečnih proizvodnih stroških.

(101) Preglednica 2 Prodajne cene v Uniji in proizvodni stroški – tretji razred

Ponderiranje oziroma njegov neobstoj ni vplival na ugotovitev v zvezi s prvim in drugim razredom. Kar zadeva tretji razred, prikazan v preglednicah 2, 3 in 4 v nadaljevanju, je Komisija preučila učinek ponderiranja in njegove neuporabe za tri sklope podatkov: za celoten tretji razred, za velika podjetja, dejavna v tem razredu, in za MSP. Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije. Na podlagi: V EUR/kos 2014 2015 2016 Obdobje preiskave Preglednica 10 v začasni uredbi Povprečna prodajna cena na enoto v Uniji 181 176 172 172 Indeks 2014 = 100 100 97 95 95 Spremenjeno ponderiranje Povprečna prodajna cena na enoto v Uniji 180 176 172 171 Indeks 2014 = 100 100 98 95 95 Brez ponderiranja Povprečna prodajna cena na enoto v Uniji 201 191 182 180 Indeks 2014 = 100 100 95 90 90 Preglednica 10 v začasni uredbi Povprečni proizvodni stroški 170 175 167 172 Indeks 2014 = 100 100 103 98 101 Spremenjeno ponderiranje Povprečni proizvodni stroški 170 175 167 172 Indeks 2014 = 100 100 103 99 101 Brez ponderiranja Povprečni proizvodni stroški 182 181 170 173 Indeks 2014 = 100 100 99 93 95

(102) Sprememba ponderiranja v zaključni fazi ni vplivala na splošni trend prodajne cene na enoto in proizvodnih stroškov na enoto v tretjem razredu. V primeru brez ponderiranja so trendi prodajne cene na enoto in proizvodnih stroškov na enoto v obravnavanem obdobju kazali izrazitejše znižanje obeh kazalnikov za vsaj pet odstotnih točk. Ti trendi so odražali predvsem v nadaljevanju opažen trend za velika podjetja, dejavna v tretjem razredu.

(103) Preglednica 3 Prodajne cene v Uniji in stroški proizvodnje – tretji razred: samo velika podjetja

Kot je razvidno iz preglednice 3 v nadaljevanju, je bil pri velikih podjetjih, dejavnih v tretjem razredu, trend znatno slabši v primerjavi s splošnim trendom prodajne cene na enoto in proizvodnih stroškov na enoto. Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije. Na podlagi EUR/kos 2014 2015 2016 Obdobje preiskave Povprečna prodajna cena na enoto v Uniji 207 195 184 183 Indeks 2014 = 100 100 94 89 88 Povprečni proizvodni stroški 186 183 171 174 Indeks 2014 = 100 100 98 92 93

(104) Preglednica 4 Prodajne cene v Uniji in stroški proizvodnje – tretji razred: samo MSP

Iz preglednice 4 v nadaljevanju je razvidno, da se je pri MSP, ki so bila dejavna samo v tretjem razredu, gibanje proizvodnih stroškov na enoto v obravnavanem obdobju poslabšalo ob 7-odstotnem zvišanju stroškov. Hkrati se je cena na enoto znižala za 2 %. Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije. V EUR/kos 2014 2015 2016 Obdobje preiskave Povprečna prodajna cena na enoto v Uniji 164 164 162 161 Indeks 2014 = 100 100 100 99 98 Povprečni proizvodni stroški 159 170 164 171 Indeks 2014 = 100 100 107 103 107

Stroški dela

(105) Preglednica 5 Povprečni stroški dela na zaposlenega

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali tako: Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije. 2014 2015 2016 Obdobje preiskave Preglednica 11 v začasni uredbi Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR) 43875 44961 46432 46785 Indeks 2014 = 100 100 102 105 106 Spremenjeno ponderiranje Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR) 44300 45199 46605 46943 Indeks 2014 = 100 100 102 105 106 Brez ponderiranja Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR) 46274 47180 48390 48477 Indeks 2014 = 100 100 102 105 105

(106) Povprečni stroški dela so se v obravnavanem obdobju zvišali za 6 % pri obeh vrstah ponderiranja in za 5 % brez ponderiranja.

Zaloge

(107) Preglednica 6 Zaloge

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale tako: Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije. 2014 2015 2016 Obdobje preiskave Preglednica 12 v začasni uredbi Končne zaloge (indeks 2014 = 100) 100 81 100 144 Končne zaloge kot delež proizvodnje 7 % 6 % 7 % 9 % Indeks 2014 = 100 100 81 97 134 Spremenjeno ponderiranje Končne zaloge (indeks 2014 = 100) 100 82 99 146 Končne zaloge kot delež proizvodnje 7 % 6 % 7 % 9 % Indeks 2014 = 100 100 83 97 137 Brez ponderiranja Končne zaloge (indeks 2014 = 100) 100 84 100 148 Končne zaloge kot delež proizvodnje 6 % 5 % 6 % 8 % Indeks 2014 = 100 100 84 96 135

(108) Zaloge so se v obravnavanem obdobju povečale za 44 % oziroma 46 % pri obeh vrstah ponderiranja in za 48 % brez ponderiranja. Končne zaloge so dosegle približno 9 % letne proizvodnje pri obeh vrstah ponderiranja in 8 % brez ponderiranja. Ta položaj je negativno vplival na finančni položaj vzorčenih proizvajalcev Unije.

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(109) Preglednica 7 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali tako: Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije. 2014 2015 2016 Obdobje preiskave Preglednica 13 v začasni uredbi Dobičkonosnost prodaje nepovezanim strankam v Uniji (v % prihodka od prodaje) 15,6 % 16,7 % 15,2 % 13,7 % Indeks 2014 = 100 100 106,9 97,7 88,1 Preglednica 5 v izpodbijani uredbi Dobičkonosnost prodaje nepovezanim strankam v Uniji (v % prihodka od prodaje) 15,4 % 16,9 % 15,3 % 13,7 % Indeks 2014 = 100 100 109,5 99,5 88,6 Brez ponderiranja Dobičkonosnost prodaje nepovezanim strankam v Uniji (v % prihodka od prodaje) 16,9 % 19,1 % 17,0 % 15,6 % Indeks 2014 = 100 100 113 101 92 Preglednica 13 v začasni uredbi Denarni tok (v mio. EUR) 309 312 292 272 Indeks 2014 = 100 100 101 94 88 Spremenjeno ponderiranje Denarni tok (v mio. EUR) 272 281 264 244 Indeks 2014 = 100 100 103 97 90 Brez ponderiranja Denarni tok (v mio. EUR) 264 277 255 246 Indeks 2014 = 100 100 105 97 93 Preglednica 13 v začasni uredbi Naložbe (v mio. EUR) 86 63 59 65 Indeks 2014 = 100 100 73 69 76 Spremenjeno ponderiranje Naložbe (v mio. EUR) 78 55 53 58 Indeks 2014 = 100 100 71 68 74 Brez ponderiranja Naložbe (v mio. EUR) 72 52 50 56 Indeks 2014 = 100 100 72 69 78 Preglednica 13 v začasni uredbi Donosnost naložb 21,0 % 21,7 % 19,3 % 17,6 % Indeks 2014 = 100 100 103 92 84 Spremenjeno ponderiranje Donosnost naložb 23,4 % 24,6 % 21,7 % 20,3 % Indeks 2014 = 100 100 105 92 87 Brez ponderiranja Donosnost naložb 23,4 % 24,6 % 21,7 % 20,3 % Indeks 2014 = 100 100 105 92 86

(110) Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje.

(111) Na podlagi obeh vrst ponderiranja je bil trend splošne dobičkonosnosti podoben, saj se je zmanjšala s 15,6 % oziroma 15,4 % leta 2014 na 13,7 % v obdobju preiskave. To je bilo izračunano na podlagi ponderja vsakega razreda pri skupni prodaji. Brez ponderiranja se je skupna dobičkonosnost zmanjšala s 16,9 % leta 2014 na 15,6 %.

(112) Zmanjšanje dobičkonosnosti po treh metodologijah je bilo posledica razlike med cenami in stroški, ki je znašala dve odstotni točki.

(113) Komisija je opozorila, da je bila skupna dobičkonosnost, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 93, razkrita že v dokončni uredbi in da se ugotovitve Splošnega sodišča glede ugotovljenih napak nanjo ne nanašajo. Dobičkonosnost je bila v zgornji preglednici prikazana le zaradi celovitosti. Pri uporabi treh različnih metodologij je na skupno dobičkonosnost vplivala dobičkonosnost v prvem in drugem razredu, medtem ko se je v obravnavanem obdobju dobičkonosnost v tretjem razredu brez ponderiranja zmanjšala za približno pet odstotnih točk, kot je navedeno v preglednici 9 v nadaljevanju. Poleg tega se je sorazmerni trend dobičkonosnosti za celotno industrijo Unije prav tako zmanjševal.

(114) Neto denarni tok pomeni sposobnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Trend neto denarnega toka se je zmanjšal za 7–12 %, izraženo brez ponderiranja ali z začasnim ponderiranjem.

(115) Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Pri treh metodologijah se je gibala negativno, in sicer za približno 15 odstotnih točk v obravnavanem obdobju.

(116) Preglednica 8 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb: drugi razred

Kar zadeva drugi razred, je sprememba med začasnim in dokončnim ponderiranjem vplivala na vrednosti, ne pa tudi na splošni trend. Zato sta bili uvodni izjavi 196 in 197 začasne uredbe potrjeni. Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije. Na podlagi: 2014 2015 2016 Obdobje preiskave Preglednica 15 v začasni uredbi Dobičkonosnost prodaje nepovezanim strankam v Uniji (v % prihodka od prodaje) 17,9 % 16,7 % 16,0 % 15,3 % Indeks 2014 = 100 100 93 90 86 Spremenjeno ponderiranje Dobičkonosnost prodaje nepovezanim strankam v Uniji (v % prihodka od prodaje) 17,9 % 16,7 % 16,0 % 15,3 % Indeks 2014 = 100 100 93 90 86 Preglednica 15 v začasni uredbi Denarni tok (v mio. EUR) 88 76 65 69 Indeks 2014 = 100 100 86 74 78 Spremenjeno ponderiranje Denarni tok (v mio. EUR) 53 46 39 41 Indeks 2014 = 100 100 86 74 78 Preglednica 15 v začasni uredbi Naložbe (v mio. EUR) 18 16 15 17 Indeks 2014 = 100 100 92 84 97 Spremenjeno ponderiranje Naložbe (v mio. EUR) 10 10 9 10 Indeks 2014 = 100 100 92 84 97 Preglednica 15 v začasni uredbi Donosnost naložb 20,4 % 21,4 % 20,1 % 16,2 % Indeks 2014 = 100 100 105 98 79 Spremenjeno ponderiranje Donosnost naložb 20,4 % 21,4 % 20,1 % 16,2 % Indeks 2014 = 100 100 105 98 79

(117) Na podlagi opisane metodologije je bila izvedena posebna analiza za tretji razred, MSP, dejavna v tretjem razredu, in velika podjetja, dejavna v tretjem razredu.

(118) Komisija je opozorila, da je bila dobičkonosnost za tretji razred, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 93, razkrita že v izpodbijani uredbi in da se ugotovitve Splošnega sodišča glede ugotovljenih napak nanjo ne nanašajo. Dobičkonosnost je bila v zgornji preglednici prikazana le zaradi celovitosti.

(119) Ugotovljeno je bilo, da je trend dobičkonosnosti celotnega tretjega razreda podoben pri obeh vrstah metodologije ponderiranja. Izgube, ki so jih sporočila MSP, so namreč imele večjo težo v celotnem izračunu, saj so bile izgube MSP še posebno izrazite (–6,1 % v obdobju preiskave). Brez ponderiranja je bila dobičkonosnost tretjega razreda blizu dobičkonosnosti, o kateri so poročala velika podjetja, dejavna v tem razredu. Dobičkonosnost velikih podjetij v tretjem razredu se je od leta 2014 do obdobja preiskave prepolovila, in sicer z 10 % na 4,8 %.

(120) Preglednica 9 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb: tretji razred

Kar zadeva tretji razred, se je neto denarni tok znatno zmanjšal, in sicer za približno 60 % pri obeh vrstah metodologij ponderiranja in za približno 35 % brez ponderiranja. Donosnost naložb se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za približno 66 odstotnih točk pri obeh vrstah metodologij ponderiranja in za približno 48 odstotnih točk brez ponderiranja. Brez ponderiranja je dobičkonosnost tretjega razreda odražala dobičkonosnost velikih podjetij v tretjem razredu, kot je bilo pričakovano glede na uvodno izjavo 198 začasne uredbe. Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije. Na podlagi: 2014 2015 2016 Obdobje preiskave Preglednica 16 v začasni uredbi Dobičkonosnost prodaje nepovezanim strankam v Uniji (v % prihodka od prodaje) 6,1 % 0,6 % 2,7 % –0,4 % Indeks 2014 = 100 100 10 45 –7 Preglednica 6 v izpodbijani uredbi Dobičkonosnost prodaje nepovezanim strankam v Uniji (v % prihodka od prodaje) 5,9 % 0,5 % 2,7 % –0,7 % Indeks 2014 = 100 100 9 45 –12 Brez ponderiranja Dobičkonosnost prodaje nepovezanim strankam v Uniji (v % prihodka od prodaje) 9,23 % 5,01 % 6,29 % 3,92 % Indeks 2014 = 100 100 54 68 42 Preglednica 16 v začasni uredbi Denarni tok (v mio. EUR) 28 17 26 11 Indeks 2014 = 100 100 62 93 38 Spremenjeno ponderiranje Denarni tok (v mio. EUR) 26,7 16,2 24,4 9,6 Indeks 2014 = 100 100 61 91 36 Brez ponderiranja Denarni tok (v mio. EUR) 18,7 12,6 16,1 12,1 Indeks 2014 = 100 100 67 86 65 Preglednica 16 v začasni uredbi Naložbe (v mio. EUR) 14 10 10 10 Indeks 2014 = 100 100 69 66 66 Spremenjeno ponderiranje Naložbe (v mio. EUR) 13,4 9,0 8,6 8,7 Indeks 2014 = 100 100 68 65 65 Brez ponderiranja Naložbe (v mio. EUR) 8,2 6,0 6,3 7,4 Indeks 2014 = 100 100 73 77 91 Preglednica 16 v začasni uredbi Donosnost naložb 7,6 % 0,2 % 4,8 % 2,5 % Indeks 2014 = 100 100 2 62 33 Spremenjeno ponderiranje Donosnost naložb 11,2 % 0,7 % 7,0 % 5,8 % Indeks 2014 = 100 100 6 63 52 Brez ponderiranja Donosnost naložb 11,2 % 0,7 % 7,0 % 5,8 % Indeks 2014 = 100 100 6 63 52

(121) Preglednica 10 Velika podjetja – donosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb – tretji razred

Kar zadeva velika podjetja v tretjem razredu, je Komisija v nadaljevanju zagotovila celoten sklop podatkov o njihovi dobičkonosnosti, denarnem toku, naložbah in donosnosti naložb. Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije. 2014 2015 2016 Obdobje preiskave Dobičkonosnost prodaje nepovezanim strankam v Uniji (v % prihodka od prodaje) 9,97 % 6,08 % 7,05 % 4,81 % Indeks 2014 = 100 100 61 70 48 Denarni tok (v mio. EUR) 17,9 12,2 15,3 12,4 Indeks 2014 = 100 100 68 85 69 Naložbe (v mio. EUR) 7,7 5,7 6,1 7,3 Indeks 2014 = 100 100 74 78 95 Donosnost naložb 12,2 % 0,8 % 7,5 % 6,6 % Indeks 2014 = 100 100 6 61 54

(122) Preglednica 11 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb – tretji razred – MSP

Kar zadeva MSP v tretjem razredu, je Komisija v nadaljevanju zagotovila celoten sklop podatkov o njihovi dobičkonosnosti, denarnem toku, naložbah in donosnosti naložb. Izgube, sporočene v obdobju preiskave, so bile navedene v uvodni izjavi 198 začasne uredbe. Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije. 2014 2015 2016 Obdobje preiskave Dobičkonosnost prodaje nepovezanim strankam v Uniji (v % prihodka od prodaje) 2,71 % –3,55 % –1,31 % –6,13 % Indeks 2014 = 100 100 –131 –48 –226 Denarni tok (v mio. EUR) 0,8 0,4 0,9 –0,2 Indeks 2014 = 100 100 48 109 –30 Naložbe (v mio. EUR) 0,5 0,3 0,2 0,1 Indeks 2014 = 100 100 61 48 24 Donosnost naložb 5,0 % –0,3 % 2,2 % –1,2 % Indeks 2014 = 100 100 –6 44 –23

(123) Komisija je menila, da mikroekonomski kazalniki, ki temeljijo na spremenjenem ponderiranju, potrjujejo uvodno izjavo 196 izpodbijane uredbe in da zato ugotovitve, ki temeljijo na trendih iz začasne uredbe, še naprej veljajo.

(124) Poleg tega so bili mikroekonomski kazalniki, izračunani brez ponderiranja, podobni mikroekonomskim kazalnikom, izračunanim na podlagi dveh vrst metodologije ponderiranja. Neobstoj ponderiranja je vplival predvsem na tretji razred. Natančneje, splošna dobičkonosnost tretjega razreda brez ponderiranja je odražala dobičkonosnost velikih podjetij, dejavnih v tretjem razredu. Stopnja dobička velikih podjetij v obdobju preiskave je bila prikazana v uvodni izjavi 198 začasne uredbe.

(125) Velika podjetja, dejavna v tretjem razredu, so zabeležila znatno znižanje stopnje dobička ter donosnosti naložb, ki se je zmanjšala, in denarnega toka. Izgube so bile v obdobju preiskave zlasti izrazite za MSP (–6,1 %). Podobno je mogoče ugotoviti za denarni tok in donosnost naložb, ki sta bila negativna. Zato je ugotovitev glede položaja MSP veljala še naprej, trendi iz začasne uredbe in izpodbijane uredbe pa so bili potrjeni.

(126) Čeprav so bili v tem primeru trendi mikroekonomskih kazalnikov, določeni na podlagi spremenjenega ponderiranja, podobni mikroekonomskim kazalnikom brez ponderiranja, je Komisija menila, da je glede na razmere na trgu, v katerih industrijo Unije sestavljajo velika podjetja in številna MSP, metodologija ponderiranja, uporabljena v zaključni fazi, pravilna. Komisija je pripomnila tudi, da Splošno sodišče te metodologije ni postavilo pod vprašaj.

Makroekonomski kazalniki

(127) V zvezi z makroekonomskimi kazalniki je Splošno sodišče menilo, da Komisija, kot trdita združenje CRIA in zbornica CCCMC, ni zagotovila dodatnih informacij o virih uporabljenih podatkov. Poleg tega sta združenje CRIA in zbornica CCCMC v zaključni fazi trdila, da imata pomisleke glede zanesljivosti nekaterih uporabljenih informacij, kot je navedeno v uvodni izjavi 201 izpodbijane uredbe.

(128) Komisija je za izvršitev sodbe zahtevala dodatne informacije in prejela dodatna pojasnila na sestanku s predstavniki Evropskega združenja proizvajalcev pnevmatik in gume (v nadaljnjem besedilu: združenje ETRMA). Združenje ETRMA je zagotovilo podrobne informacije o metodologiji, ki jo je uporabilo za združevanje tržnih podatkov. Vsem zainteresiranim stranem je bila na voljo javna različica zapisnika sestanka z več prilogami. V prilogah je podrobno opisano, kako je združenje ETRMA zbralo podatke s pomočjo povezane organizacije Europool Governance, ki je v njegovem imenu zbrala makroekonomske podatke. Komisija je ponovila, da nekateri proizvajalci izvozniki (kot sta skupini Hankook Group in Aeolus/Pirelli), ki so bili člani združenja ETRMA, ob dokončnem razkritju niso izpodbijali makroekonomskih podatkov, ki jih je zagotovilo združenje ETRMA.

(129) Komisija je na tej podlagi menila, da je ravnala v skladu z ugotovitvami Splošnega sodišča v zvezi z vprašanjem virov makroekonomskih podatkov, kot je navedeno v točki 244 sodbe.

MSP industrije Unije, ki so prenehala s proizvodnjo

(130) Splošno sodišče je navedlo, da sta tožeči stranki na obravnavi pravilno trdili, da na podlagi imen 85 MSP, ki so prenehala s proizvodnjo, kot jih je sporočilo osem različnih dobaviteljev tekalnih plasti, ni mogoče opredeliti posameznih poslovnih odnosov med dobaviteljem in stranko ter da se ta imena torej ne nanašajo na podatke, ki bi lahko bili zaupni. Komisija v teh okoliščinah ni dokazala, da je bil seznam MSP industrije Unije, ki so prenehala s proizvodnjo, zaupen (glej točko 253 sodbe).

(131) Komisija je menila, da se ime družbe načeloma ne sme razkriti drugim zainteresiranim stranem brez izrecnega soglasja zadevne družbe. Poleg tega odprava povezave med dobaviteljem tekalne plasti in njegovo stranko morda ne zadostuje za razkritje teh informacij. Seznam strank je eno od glavnih sredstev podjetja, zato dobavitelj tekalne plasti nima interesa za razkritje tovrstnih informacij svojim konkurentom. Poleg tega se nekatera zadevna MSP niso 100-odstotno osredotočala na dejavnost protektiranja, temveč je bilo protektiranje le ena izmed dejavnosti (kot so prodaja novih pnevmatik ali delavnica za podjetja z velikim voznim parkom tovornjakov). Nazadnje, če je družba sporočila, da je stranka prenehala kupovati material za tekalno plast, to ni nujno pomenilo, da je šla ta družba v stečaj ali da je prenehala. To pomeni, da bi se z zagotovitvijo teh informacij razkrile občutljive poslovne informacije.

(132) Čeprav se združevanje podatkov več strank o količinah ali vrednostih lahko razkrije brez težav v zvezi z zaupnostjo, zlasti če so zbirni podatki znotraj istega razpona, to ne velja za ime družbe. Poleg tega sodelujoča stranka takih informacij ne more razkriti brez dovoljenja stranke, katere ime se navaja. Zato bi moral vsak dobavitelj tekalne plasti pri razkritju takega seznama strank vsako od svojih strank zaprositi za dovoljenje, da njeno ime razkrije drugim zainteresiranim stranem.

(133) V času sprejetja izpodbijane uredbe so lahko bile zainteresiranim stranem razkrite le družbe, ki so sporočile stečaj ali likvidacijo. Vendar Komisija ni imela podrobnosti o tem, katera družba je šla v stečaj ali je bila likvidirana ali je preprosto ustavila proizvodnjo. Komisija je v obvestilu k dokumentaciji z dne 19. julija 2019 zagotovila podrobna pojasnila v zvezi z metodologijo, uporabljeno za pripravo zgoraj navedenega seznama. V času sprejetja izpodbijane uredbe je stopila v stik z osmimi dobavitelji tekalne plasti, da bi pridobila informacije o seznamu njihovih strank in njihovi prodaji v obravnavanem obdobju (od 1. januarja 2014 do 30. junija 2017). Ker imajo lahko izvajalci protektiranja več dobaviteljev, so bili podatki, ki so jih zagotovili dobavitelji, združeni po strankah, da bi se opredelile družbe, ki so v obravnavanem obdobju prenehale kupovati material za tekalno plast. Komisija je lahko na podlagi te zbirke podatkov opredelila izvajalce protektiranja, ki so prešli z enega dobavitelja na drugega. V uvodni izjavi 244 izpodbijane uredbe je navedla tudi, da je vsaj 85 MSP ustavilo proizvodnjo, pri čemer se je sklicevala na uvodno izjavo 202 začasne uredbe.

(134) Komisija ni imela informacij o pravnem statusu vsakega izvajalca protektiranja. Zlasti ni mogla opredeliti družb, ki so bile v stečaju ali so prenehale poslovati, in jih sporočiti zainteresiranim stranem.

(135) Med to preiskavo je Komisija stopila v stik s sodelujočimi dobavitelji tekalne plasti, da bi ugotovila dejanski pravni status družb, ki so prenehale kupovati material za tekalno plast. Na podlagi te zahteve Komisije so dobavitelji tekalne plasti dali soglasje za razkritje teh imen, vendar pod pogojem, da ime njihove družbe ne bo povezano z imeni strank. Komisija je ugotovila, da je bila večina navedenih družb nedelujočih. Zato se je odločila, da bo razkrila seznam MSP, ki so prenehala kupovati material za tekalno plast od zainteresiranih strani. Njihova imena so bila navedena v dokumentaciji o zadevi, ki ni zaupne narave.

Informacije v zvezi z deležem MSP v industriji Unije

(136) Splošno sodišče je menilo, da Komisija ni razkrila informacij v zvezi z deležem MSP v industriji Unije (glej točke 244 do 266 sodbe).

(137) Vendar pa je Komisija v preglednici 4 v izpodbijani uredbi navedla natančen delež MSP v industriji Unije.

(138) Preglednica 12 Delež prodaje MSP v celotni prodaji Unije (v %)

Kot je navedeno v preglednici 4 izpodbijane uredbe, spremenjena metodologija ponderiranja ni temeljila na obsegu, ki so ga sporočile sodelujoče družbe, temveč na celotnem obsegu prodaje MSP in velikih podjetij, kot je prikazano v preglednici v nadaljevanju. Konkretni osnovni podatki, ki so bili uporabljeni, so navedeni v preglednici 12 v nadaljevanju. 2014 2015 2016 Obdobje preiskave Obseg prodaje Unije, prikazan v preglednici 8 v izpodbijani uredbi, v kosih 14834175 14738216 14532627 14584104 Delež prodaje MSP v celotni prodaji Unije, prikazan v preglednici 4 v izpodbijani uredbi 16,9 % 15,3 % 13,7 % 13,2 % Delež velikih podjetij v celotni prodaji Unije 83,1 % 84,7 % 86,3 % 86,8 % Obseg prodaje vzorčenih MSP v kosih 91700 84500 79300 74600 % vzorčenih MSP v primerjavi s celotnim obsegom prodaje MSP 3,6 % 3,7 % 3,9 % 3,8 % % vzorčenih velikih podjetij v primerjavi s celotnim obsegom velikih podjetij [20–45] [20–45] [20–45] [20–45] Uporabljeno razmerje ponderiranja [4,5–11,3] [4,3–11,0] [4,0–10,3] [4,2–10,6] Razmerje ponderiranja = (% vzorčenih velikih podjetij × skupni obseg prodaje MSP) / (obseg prodaje vzorčenih MSP) – 1

Obseg prodaje MSP, ki so sodelovala v preiskavi

(139) Komisija je opozorila, da je po prejemu ustrezno utemeljenih zahtevkov vsem pritožnikom med preiskavami odobrila anonimnost. Poleg tega so bile spremenjene ponderirane vrednosti zaradi nadaljnje zaščite take anonimnosti določene na podlagi razmerja, ki je temeljilo le na celotni prodaji Unije, vključno s celotno prodajo MSP, in ne na obsegu prodaje le sodelujočih MSP. Zato natančen obseg prodaje sodelujočih MSP ni bil bistveno dejstvo ali vidik, na podlagi katerega je Komisija določila kazalnike škode industrije Unije. Vendar je Splošno sodišče v točki 256 sodbe menilo, da Komisija ni natančno pojasnila, kako bi lahko razkritje zbirnega podatka razkrilo identiteto nekaterih pritožnikov.

(140) Komisija je menila, da v nekaterih primerih razkritje zbirnih podatkov dejansko ne more razkriti identitete pritožnikov. To bi lahko veljalo na primer za industrijo, v kateri je obseg prodaje družb neenakomerno porazdeljen, pri čemer ima vsak gospodarski subjekt majhen tržni delež. V zadevnem primeru pa je bila industrija Unije razdeljena na nekaj velikih skupin družb na eni strani in več kot 380 MSP na drugi strani. Velike skupine družb so predstavljale približno 85 % prodaje Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 129 začasne uredbe. Zato bi razkritje natančnega obsega MSP (ali celo razponov) drugim strankam omogočilo, da ugotovijo, kolikšen je bil delež pritožnikov, ki so veliki proizvajalci Unije, in bi lahko na koncu privedlo do opredelitve teh velikih proizvajalcev Unije, ki so sodelovali v preiskavi, na podlagi katere je bila sprejeta izpodbijana uredba. Zato je Komisija po skrbnem ponovnem pregledu podatkov, ki jih ima na voljo, sklenila, da bi razkritje točnega obsega (ali celo razponov) prodaje MSP, ki so sodelovala v preiskavi, ogrozilo anonimni status pritožnikov.

(141) Združenje CRIA je po razkritju ponovilo trditev, da bi morala Komisija predložiti natančen obseg prodaje MSP, ki so sodelovala v preiskavi, na podlagi katere je bila sprejeta izpodbijana uredba.

(142) Komisija je menila, da je bil obseg prodaje MSP, ki so sodelovala v preiskavi, na voljo med preiskavo, na podlagi katere je bila sprejeta izpodbijana uredba, prek obrazcev za vzorčenje, ki so jih izpolnile vse sodelujoče družbe in ki so bili na voljo v nezaupni dokumentaciji. Obrazci za vzorčenje so bili torej na voljo vsem zainteresiranim stranem. Poleg tega se – kot je navedeno v uvodni izjavi 139 – pri določanju deleža MSP ni upošteval natančen obseg prodaje sodelujočih MSP, temveč je Komisija za določitev spremenjenih ponderiranih vrednosti uporabila le celotno prodajo Unije. Tako natančen obseg sodelujočih MSP ni bil del bistvenih dejstev za določitev spremenjenih vrednosti. Nazadnje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 140 zgoraj, bi razkritje teh podatkov ogrozilo anonimnost pritožnikov. Trditev je bila zato zavrnjena.

DOKONČNI UKREPI

(143) Glede na zgoraj navedeno bi bilo treba ponovno uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz zadevnega izdelka na ravni stopnje dampinga ali ugotovljene škode, odvisno od tega, katera je nižja, v skladu s pravilom nižje dajatve. V tem primeru bi bilo treba za vse zadevne proizvajalce izvoznike ustrezno določiti stopnjo dokončne protidampinške dajatve na ravni ugotovljenih stopenj škode.

(144) Opozoriti je treba, da je bila vzporedno s protidampinško preiskavo izvedena protisubvencijska preiskava. Na podlagi člena 24(1) Uredbe (EU) 2016/1037 je glede na uporabo pravila nižje dajatve in dejstvo, da so dokončne subvencijske stopnje nižje od stopnje odprave škode, primerno uvesti najprej dokončno izravnalno dajatev v višini ugotovljenih dokončnih subvencijskih stopenj in nato dokončno protidampinško dajatev do višine ustrezne stopnje odprave škode.

(145) Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 335 do 343 izpodbijane uredbe, je Komisija odločila, da je primerno uvesti ukrepe v obliki fiksnih dajatev.

(146) Združenje CRIA je po razkritju in dodatnem razkritju trdilo, da je Komisija pri določanju stopenj nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen za imenovalec uporabila neskladne vrednosti CIF. Obe stopnji bi morali biti določeni na podlagi imenovalca, uporabljenega za izračun stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(147) Kot je Komisija navedla v oddelku 9 zgoraj, je bila izvozna cena, uporabljena za izračun stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen, določena tako, da so bili od prodajne cene prvim neodvisnim potrošnikom vzorčenih proizvajalcev izvoznikov odšteti vsi stroški, nastali v Uniji (ki so bili odvisni od pogojev Incoterms pri posamezni transakciji), za določitev vrednosti na meji Unije. Odšteti so bili na primer stroški prevoza v Uniji. Tej vrednosti so bili po potrebi dodani carina in stroški, nastali po uvozu. Rezultat je bil tako imenovana cena CIF ob iztovorjenju, ki je bila primerjana s podobno prilagojeno prodajno ceno proizvajalcev Unije, da bi se določila stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen, kar je bilo izraženo kot delež prodajne cene Unije.

(148) Stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen je bila določena po vrstah izdelkov tako: (1) števec je bil izračunan s primerjavo iste cene CIF ob iztovorjenju (uporabljene za izračun stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen) s ciljno ceno industrije Unije, (2) imenovalec je bil vrednost CIF carine Unije, kot so jo sporočili vzorčeni proizvajalci izvozniki.

števec je bil izračunan s primerjavo iste cene CIF ob iztovorjenju (uporabljene za izračun stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen) s ciljno ceno industrije Unije,

imenovalec je bil vrednost CIF carine Unije, kot so jo sporočili vzorčeni proizvajalci izvozniki.

(149) Vrednost imenovalca, uporabljena za določitev stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen in stopnje dampinga, bi morala biti za namene primerjave enaka za uporabo pravila nižje dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe. Namen te primerjave je določiti delež, za katerega je treba uvozno ceno, prijavljeno carini, povečati s protidampinškimi dajatvami, da se odpravijo učinki prej izračunanih zneskov nelojalnega nižanja ciljnih cen ali dampinga. Ker se bo dajatev uporabljala za prijavljeno vrednost CIF carine Unije, mora biti taka dajatev seveda matematično izražena kot delež iste zgoraj navedene cene CIF, ki – kot je pojasnjeno zgoraj – predstavlja podlago za uporabo dajatve na carini. Nelogično in matematično napačno bi bilo izračunati delež na podlagi vrednosti, uporabljene kot imenovalec, in nato dobljeni delež uporabiti za drugačno vrednost.

(150) Komisija je po predložitvi pripomb ponovno preučila izračune, ki so bili razkriti, in potrdila, da je bila metodologija, uporabljena za določitev vrednosti imenovalca, pravilna. Posledično je Komisija zavrnila trditev, da so bile uporabljene vrednosti CIF neskladne ter da bi morali biti cena CIF ob iztovorjenju, primerjana s ceno Unije za namene izračunov nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen, na eni strani in vrednost CIF, uporabljena kot imenovalec za določitev tako stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen kot stopnje dampinga, na drugi strani enaki.

(151) Združenje CRIA je trdilo, da je Komisija pri določitvi fiksne dajatve uporabila napačno metodologijo, ker je bil delež stopnje škode ekstrapoliran v dajatev na pnevmatiko na podlagi celotnega obsega uvoza, namesto da bi bil uporabljen le obseg ujemajočih se vrst izdelkov, ki je bil uporabljen za prvotni izračun stopnje škode.

(152) Komisija je uporabila isto metodologijo kot v izpodbijani uredbi, ki je Splošno sodišče ni razveljavilo. Vsekakor je opozorila, da morajo imeti protidampinški ukrepi enak popravljalni učinek ne glede na svojo obliko. Nesporno je, da če bi imela dajatev obliko ukrepa ad valorem, bi se za ves uvoz in vse vrste zadevnega izdelka uporabljala dajatev ad valorem ne glede na to, ali je bila pri določitvi zneska nelojalnega nižanja ciljnih cen ali dampinga upoštevana določena vrsta. Zato mora v okoliščinah, ko je odločeno, da se dajatev izrazi kot konkreten znesek, taka konkretna dajatev temeljiti na prodaji celotnega uvoza zadevnega izdelka v zadevnem obdobju preiskave, ker se bo uporabljala za celoten uvoz vseh vrst izdelkov na enak način kot enakovredna dajatev ad valorem. Posledično je Komisija menila, da je ustrezno upoštevati celoten obseg uvoza, tako kot bi ga, če bi uporabila dajatev ad valorem. Zato je trditev zavrnila.

(153) Združenje CRIA je po dodatnem razkritju trdilo, da je Komisija storila napako pri določitvi ravni dajatve za družbo Zhongce Rubber Group Co., Ltd.

(154) Komisija je v obvestilu k dokumentaciji z dne 31. januarja 2023 pojasnila, da je upoštevala 32,39-odstotno stopnjo odprave škode, ki se je za družbo Zhongce Rubber Group Co., Ltd uporabljala v obdobju pred začetkom veljavnosti uredbe o uvedbi izravnalnih dajatev (od 8. maja 2018 do 12. novembra 2018). Ustrezna fiksna dajatev za to obdobje je bila torej 49,31 EUR/kos. Vendar pa je Komisija s 13. novembrom 2018, ko je začela veljati Uredba (EU) 2018/1690, s katero je bila spremenjena izpodbijana uredba, za družbo Zhongce Rubber Group Co., Ltd začela uporabljati višjo, 55,07-odstotno stopnjo škode, kar zadeva protisubvencijsko preiskavo, saj je ta družba sodelovala v protidampinški preiskavi, ne pa tudi v protisubvencijski preiskavi. Rezultat je bil ničelna stopnja dampinga in 51,8-odstotna subvencijska stopnja, enakovredna fiksni izravnalni dajatvi v višini 57,28 EUR/kos. Združenje CRIA ni predložilo nobenih pripomb glede tega pojasnila. Zato je bila zavrnjena trditev združenja CRIA, da je Komisija storila napako pri izračunu stopnje odprave škode za to družbo.

(155) Združenje CRIA je po razkritju trdilo še, da bi bilo treba znižati tudi raven dajatve za tri družbe, in sicer Zhongce Rubber Group Co., Ltd, Weifang Yuelong Rubber Co., Ltd in Hefei Wanli Tire Co., Ltd, ker Komisija ni ustrezno izvršila točk 190 do 192 sodbe Splošnega sodišča.

(156) Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 70 zgoraj, je Komisija ugotovila, da poleg prilagoditve, da se PSA-stroški in dobiček, ki so bili prej odšteti z uporabo člena 2(9) osnovne uredbe po analogiji, po potrebi prištejejo nazaj izvozni ceni proizvajalcev izvoznikov, ni potrebna nobena nadaljnja prilagoditev. Kot je poudarjeno v uvodnih izjavah 72, 73 in 88 zgoraj, je Komisija ugotovila, da ni vprašljiva poštena primerjava med posredno in neposredno prodajo ali med različnimi vrstami strank. Posledično je bila podobno kot pri metodologiji, uporabljeni v izpodbijani uredbi, neposredna prodaja vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjana – po vrstah izdelkov – s prodajo vzorčenih proizvajalcev Unije, da bi se določile stopnje škode. To velja tudi za izračun preostale dajatve, ki je temeljil na 55,1-odstotni stopnji škode za skupino Xingyuan Group, ki je imela le neposredno prodajo. Komisija je na tej podlagi ugotovila, da bi morale preostale protidampinške in izravnalne dajatve, uporabljene za družbe Weifang Yuelong Rubber Co., Ltd in Hefei Wanli Tire Co., Ltd, ter preostala izravnalna dajatev, uporabljena za družbo Weifang Yueling, ostati nespremenjene. Posledično je menila, da so njene ugotovitve skladne s točkami 190 do 192 sodbe Splošnega sodišča, zato je trditev zavrnila.

(157) Komisija je po razkritju ugotovila napako pri fiksni dajatvi na podlagi stopnje škode, določene za skupino Aeolus/Pirelli. Stopnja škode je bila popravljena z 29,79 % na 27,56 % in vse strani so bile obveščene o tem.

(158) Združenje CRIA je po dodatnem razkritju trdilo, da je Komisija storila napako pri določitvi ravni dajatve za skupino Hankook Group.

(159) Po analizi trditve je Komisija dejansko ugotovila tiskarsko napako in je popravila stopnjo škode za skupino Hankook Goup z 11,18 % na 10,31 %.

(160) Na podlagi zgoraj navedenega bi morale biti dokončne stopnje protidampinške dajatve take: Družba Stopnja dampinga Subvencijska stopnja Stopnja škode Izravnalna dajatev Protidampinška dajatev Fiksna izravnalna dajatev Fiksna protidampinška dajatev Fiksna protidampinška dajatev Skupina GITI Group 56,8 % 7,74 % 28,51 % 7,74 % 20,77 % 11,07 35,74 46,81 Skupina Hankook Group 60,1 % 2,06 % 10,31 % 2,06 % 8,25 % 3,75 17,37 21,12 Aeolus/Pirelli 85,0 % 32,85 % 27,56 % 27,56 % 0 39,77 0 39,77 Druge družbe, ki so sodelovale v protisubvencijski in protidampinški preiskavi ter so navedene v Prilogi 71,5 % 18,01 % 23,15 % 18,01 % 5,14 % 27,69 10,29 37,98 Zhongce Rubber Group Co., Ltd 71,5 % 51,08 % 55,07 % 51,08 % 0 57,28 0 49,31 Weifang Yuelong Rubber; Hefei Wanli Tire Co., Ltd 106,7 % 51,08 % 55,07 % 51,08 % 3,99 % 57,28 4,48 61,76

(161) Spremenjena stopnja protidampinških dajatev se uporablja brez časovne prekinitve od začetka veljavnosti začasne uredbe (in sicer od 8. maja 2018).

(162) V obdobju pred začetkom veljavnosti dokončne protisubvencijske uredbe (tj. v obdobju od 8. maja 2018 do 12. novembra 2018) je treba uporabiti tudi drugačno stopnjo protidampinških dajatev. Dajatev, ki se uporablja v tem obdobju, je enaka stopnji škode, določeni za vse zadevne družbe.

(163) Čeprav sta bili tožeči stranki v zadevah T-30/19 in T-72/19 samo družbi Aeolus Tyre Co., Ltd in Double Coin Group (Jiang Su) Tyre Co., Ltd, je Komisija menila, da se popravljena dajatev uporablja za vse zadevne skupine. Za skupino Aeolus Group so zadevni proizvajalci izvozniki: Aeolus Tyre Co., Ltd, Aeolus Tyre (Taiyuan) Co., Ltd; Qingdao Yellow Sea Rubber Co., Ltd in Pirelli Tyre Co., Ltd. Za družbo Double Coin Group (Jiang Su) Tyre Co., Ltd sta zadevna proizvajalca izvoznika: Double Coin Group (Jiang Su) Tyre Co., Ltd in Shanghai Huayi Group Corp. Ltd.

(164) Carinski organi so dolžni pobrati ustrezen znesek na uvoz v zvezi z zadevnimi proizvajalci izvozniki in povrniti kakršen koli presežni znesek, pobran v skladu z veljavno carinsko zakonodajo.

(165) Ta uredba ne spreminja stopenj dajatev proizvajalcev izvoznikov, na katere se obvestilo o ponovnem začetku in uredba o registraciji ne nanašata. Zato so njihove dajatve ostale nespremenjene in te družbe v tej uredbi niso bile opredeljene.

(166) Družba Hämmerling je po razkritju trdila, da ker namerava Komisija ponovno uvesti dajatve po izteku triletnega zastaralnega roka iz carinskega zakonika Unije, bi morala navesti tudi, da bi bilo treba po izteku triletnega zastaralnega roka povrniti tudi razliko med ponovno uvedenimi dajatvami in dajatvami, ki so se uporabljale prej.

(167) Komisija je najprej spomnila, da v skladu z ustaljeno sodno prakso carinski zakonik Unije Komisiji ne preprečuje sprejetja uredbe o ponovni uvedbi dokončne protidampinške ali izravnalne dajatve za obdobje, ki presega tri leta.

(168) Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 164, carinski organi poberejo ustrezen znesek na uvoz v zvezi z zadevnimi proizvajalci izvozniki in povrnejo morebitni presežni znesek, pobran v skladu z veljavno carinsko zakonodajo. Splošno sodišče je v zadevi T-440/20 pojasnilo, da je carinska zakonodaja, ki se uporablja, med drugim člen 101(1), člen 102(1), prvi pododstavek, člen 103(1) in člen 104(2) carinskega zakonika Unije. V skladu s temi določbami znesek plačljive dajatve določijo pristojni carinski organi, ki so odgovorni za obveščanje o carinskem dolgu, razen če se je izteklo triletno obdobje od datuma, na katerega je dolg nastal. Sodišče je nadalje pojasnilo, da iz tega sledi, da je učinek pravila iz člena 103(1) carinskega zakonika Unije dejansko ta, da ne le preprečuje, da bi bil dolžnik po izteku triletnega obdobja od datuma, na katerega je njegov dolg nastal, obveščen o znesku carinske dajatve, temveč tudi povzroči, da sam carinski dolg ob izteku tega obdobja zastara. Vendar se to pravilo uporablja samo za obveščanje dolžnika o znesku carinskih dajatev, zato je njegovo izvajanje v izključni pristojnosti nacionalnih carinskih organov, ki so pristojni za takšno obveščanje. Posledično je Komisija potrdila, da se za obravnavano zadevo uporablja triletni zastaralni rok za povračilo, zato je zahtevo zavrnila.

KONČNE DOLOČBE

(169) Ob upoštevanju člena 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 bi morala biti obrestna mera, ki jo je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(170) Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN 40112090 in ex40121200 (oznaka TARIC 4012120010), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kar zadeva družbe iz odstavkov 2 in 3.

2. Dokončne protidampinške dajatve v eurih na kos, ki se uporabljajo za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe, so za obdobje od 8. maja 2018 do 12. novembra 2018 navedene v nadaljevanju. Družba Protidampinška dajatev Dodatna oznaka TARIC GITI Tire (Anhui) Company Ltd; GITI Tire (Fujian) Company Ltd; GITI Tire (Hualin) Company Ltd; GITI Tire (Yinchuan) Company Ltd 46,81 C332 Chongqing Hankook Tire Co., Ltd; Jiangsu Hankook Tire Co., Ltd 21,12 C334 Aeolus Tyre Co., Ltd, Aeolus Tyre (Taiyuan) Co., Ltd; Qingdao Yellow Sea Rubber Co., Ltd; Pirelli Tyre Co., Ltd 39,77 C877 Druge družbe, ki jih zadeva ta ponovna uvedba in ki sodelujejo v protisubvencijski in protidampinški preiskavi, navedene v Prilogi 37,98 Zhongce Rubber Group Co., Ltd 49,31 C379 Weifang Yuelong Rubber Co., Ltd 61,76 C875 Hefei Wanli Tire Co., Ltd 61,76 C876

3. Dokončne protidampinške dajatve v eurih na kos, ki se uporabljajo za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe, so za obdobje od 13. novembra 2018 navedene v nadaljevanju. Družba Protidampinška dajatev Dodatna oznaka TARIC GITI Tire (Anhui) Company Ltd; GITI Tire (Fujian) Company Ltd; GITI Tire (Hualin) Company Ltd; GITI Tire (Yinchuan) Company Ltd 35,74 C332 Chongqing Hankook Tire Co., Ltd; Jiangsu Hankook Tire Co., Ltd 17,37 C334 Aeolus Tyre Co., Ltd, Aeolus Tyre (Taiyuan) Co., Ltd; Qingdao Yellow Sea Rubber Co., Ltd; Pirelli Tyre Co., Ltd 0 C877 Druge družbe, ki jih zadeva ta ponovna uvedba ter ki sodelujejo v protisubvencijski in protidampinški preiskavi, navedene v Prilogi 10,29 Zhongce Rubber Group Co., Ltd 0 C379 Weifang Yuelong Rubber Co., Ltd 4,48 C875 Hefei Wanli Tire Co., Ltd 4,48 C876

Člen 2 Kakršna koli dokončna protidampinška dajatev, ki so jo proizvajalci izvozniki iz člena 1(2) in (3) plačali v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1579 in ki presega dokončno protidampinško dajatev, določeno v členu 1, se povrne ali odpusti. Povračilo ali odpust dajatev se zahtevata pri nacionalnih carinskih organih v skladu z veljavno carinsko zakonodajo. Vsako povračilo, izvedeno po sodbi Splošnega sodišča v zadevah T-30/19 in T-72/19, China Rubber Industry Association (CRIA) in China Chamber of Commerce of Metals, Minerals & Chemicals Importers & Exporters (CCCMC)/Evropska komisija, izterjajo organi, ki so povračilo izvedli, do zneska, določenega v členu 1(2) in (3).

Člen 3 Dokončna protidampinška dajatev, uvedena s členom 1, se pobere tudi na uvoz, registriran v skladu s členom 1(3) Izvedbene uredbe (EU) 2022/1175 o obvezni registraciji uvoza nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po ponovnem začetku preiskave za izvršbo sodb z dne 4. maja 2022 v združenih zadevah T-30/19 in T-72/19 v zvezi z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1579 in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1690.

Člen 4 Carinskim organom se odredi, da ustavijo registracijo uvoza, določeno v skladu s členom 1(1) Izvedbene uredbe (EU) 2022/1175, ki se s tem razveljavi.

Člen 5 Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, 4. aprila 2023 Za Komisijo predsednica Ursula von der Leyen

ANNEX

Anx. priloga. Sodelujoče družbe v protisubvencijskih in protidampinških preiskavah, ki so predmet te ponovne uvedbe: IME DRUŽBE DODATNA OZNAKA TARIC Chaoyang Long March Tyre Co., Ltd C338 Triangle Tyre Co., Ltd C375 Shandong Wanda Boto Tyre Co., Ltd C366 Qingdao Doublestar Tire Industrial Co., Ltd C347 Ningxia Shenzhou Tire Co., Ltd C345 Guizhou Tyre Co., Ltd C340 Shandong Huasheng Rubber Co., Ltd C360 Prinx Chengshan (Shandong) Tire Co., Ltd C346 Shandong Linglong Tyre Co., Ltd C363 Shandong Jinyu Tire Co., Ltd C362 Sailun Group Co., Ltd C351 Shandong Kaixuan Rubber Co., Ltd C353 Weifang Shunfuchang Rubber And Plastic Products Co., Ltd C377 Shandong Hengyu Science & Technology Co., Ltd C358 Jiangsu General Science Technology Co., Ltd C341 Shanghai Huayi Group Corp. Ltd; Double Coin Group (Jiang Su) Tyre Co., Ltd C878 Qingdao GRT Rubber Co., Ltd C350

PRILOGA

Sodelujoče družbe v protisubvencijskih in protidampinških preiskavah, ki so predmet te ponovne uvedbe: IME DRUŽBE DODATNA OZNAKA TARIC Chaoyang Long March Tyre Co., Ltd C338 Triangle Tyre Co., Ltd C375 Shandong Wanda Boto Tyre Co., Ltd C366 Qingdao Doublestar Tire Industrial Co., Ltd C347 Ningxia Shenzhou Tire Co., Ltd C345 Guizhou Tyre Co., Ltd C340 Shandong Huasheng Rubber Co., Ltd C360 Prinx Chengshan (Shandong) Tire Co., Ltd C346 Shandong Linglong Tyre Co., Ltd C363 Shandong Jinyu Tire Co., Ltd C362 Sailun Group Co., Ltd C351 Shandong Kaixuan Rubber Co., Ltd C353 Weifang Shunfuchang Rubber And Plastic Products Co., Ltd C377 Shandong Hengyu Science & Technology Co., Ltd C358 Jiangsu General Science Technology Co., Ltd C341 Shanghai Huayi Group Corp. Ltd; Double Coin Group (Jiang Su) Tyre Co., Ltd C878 Qingdao GRT Rubber Co., Ltd C350

Versions

1. 2023-04-04