Address https://gelex.eu/eli/EU/decision/2024/2974@2024-11-29/sl

Contents

1. Preamble
2. ANNEX
3. 1. OBSEG
4. 2.3
5. 2.5
6. Najboljše razpoložljive tehnike
7. Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami (v nadaljnjem besedilu: ravni emisij, povezane z BAT), in okvirne ravni emisij za emisije v zrak
8. Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, za emisije v vodo
9. Druge ravni okoljske učinkovitosti, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, in okvirne ravni Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično porabo energije (livarne)
10. Okvirne ravni specifične porabe energije (kovačnice)
11. Okvirne ravni za operativni izkoristek materialov (OME) (livarne)
12. 1.1
13. 1.1.1
14. BAT 1. i.
15. BAT 2.
16. BAT 3.
17. BAT 5. i.
18. 1.1.2
19. BAT 6. Opis
20. 1.1.3
21. 1.1.4
22. BAT 8. Ustreznost
23. 1.1.5
24. BAT 10. Opis
25. I.
26. II.
27. III.
28. 1.2
29. 1.2.1
30. 1.2.1.1
31. BAT 11. Opis
32. 1.2.1.2
33. 1.2.1.2.1
34. 1.2.1.2.2
35. 1.2.1.3
36. BAT 14. Preglednica 1.1 Preglednica 1.2 Preglednica 1.3 Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično porabo energije v livarnah železove litine Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično porabo energije v livarnah jekla Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično porabo energije v livarnah aluminija
37. 1.2.1.4
38. 1.2.1.4.1
39. 1.2.1.4.2
40. BAT 16. Preglednica 1.4 Okvirne ravni za operativni izkoristek materialov
41. 1.2.1.4.3
42. 1.2.1.4.4
43. BAT 18. Preglednica 1.5 Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za ponovno uporabo peska
44. 1.2.1.4.5
45. BAT 20. Opis
46. 1.2.1.5
47. 1.2.1.6
48. BAT 22. Opis
49. 1.2.1.7
50. BAT 24. Preglednica 1.7 Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije prahu in NOX v zrak ter okvirna raven emisij za zajete emisije CO v zrak zaradi toplotne obdelave
51. 1.2.1.8
52. BAT 26.
53. Preglednica 1.8 Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije prahu, aminov, benzena, formaldehida, fenola in skupnega hlapnega organskega ogljika v zrak, ki nastanejo pri formanju z enkratnimi formami in izdelavi jeder
54. 1.2.1.9
55. BAT 27.
56. Preglednica 1.9 Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije prahu, benzena, formaldehida, fenola in skupnega hlapnega organskega ogljika v zrak, ki nastanejo pri litju, ohlajanju in stresanju v livarnah z enkratnimi formami, vključno z litjem v polno formo
57. 1.2.1.10
58. BAT 28. Preglednica 1.10 Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije prahu in skupnega hlapnega organskega ogljika v zrak, ki nastanejo pri precizijskem litju v peno
59. 1.2.1.11
60. BAT 29
61. Preglednica 1.11 Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije prahu, skupnega hlapnega organskega ogljika in svinca v zrak, ki nastanejo pri litju v livarnah, ki uporabljajo trajne forme
62. 1.2.1.12
63. BAT 30. Preglednica 1.12 Raven emisij, povezana z BAT, za zajete emisije prahu, ki nastanejo pri zaključni obdelavi
64. 1.2.1.13
65. BAT 31.
66. Preglednica 1.13 Preglednica 1.14 Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije prahu in skupnega hlapnega organskega ogljika v zrak pri ponovni uporabi peska Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije NO v zrakX in SO2 pri ponovni uporabi peska
67. 1.2.1.14
68. BAT 32. Ustreznost
69. BAT 33. Opis
70. 1.2.1.15
71. BAT 35. Preglednica 1.15 Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično porabo vode
72. 1.2.1.16
73. BAT 36. Preglednica 1.16 Preglednica 1.17 Ravni emisij, povezane z BAT, za neposredne izpuste Ravni emisij, povezane z BAT, za posredne izpuste
74. 1.2.2
75. 1.2.2.1
76. 1.2.2.2
77. 1.2.2.2.1
78. BAT 38.
79. Preglednica 1.18 Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije prahu, HCl, HF, NOX, PCDD/F, SO2, skupnega hlapnega organskega ogljika in svinca v zrak ter okvirna raven emisij za zajete emisije CO v zrak iz taljenja kovin
80. 1.2.2.2.2
81. BAT 39. Preglednica 1.19 Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije prahu v zrak iz noduliranja železove litine
82. 1.2.3
83. 1.2.3.1
84. 1.2.3.1.1
85. BAT 40. Preglednica 1.20 Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije prahu in PCDD/F v zrak
86. 1.2.3.1.2
87. BAT 41. Preglednica 1.21 Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije prahu v zrak iz rafiniranja jekla
88. 1.2.4
89. 1.2.4.1
90. 1.2.4.2
91. 1.2.4.2.1
92. BAT 43. Preglednica 1.22 Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije prahu, HCl, HF, NOX, PCDD/F, SO2 in svinca v zrak ter okvirna raven emisij za zajete emisije CO v zrak iz taljenja kovin
93. 1.2.4.3
94. BAT 45. Opis
95. 1.3
96. 1.3.1
97. BAT 46. Preglednica 1.23 Okvirna raven za specifično porabo energije na ravni naprave
98. 1.3.2
99. 1.3.3
100. BAT 48. Opis
101. 1.3.4
102. 1.3.5
103. 1.3.5.1
104. 1.3.5.2
105. BAT 51. Preglednica 1.24 Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije NOX v zrak in okvirna raven emisij za zajete emisije CO v zrak
106. 1.3.6
107. BAT 52.Opomba:
108. 1.4

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) ter zlasti člena 13(5) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) so referenca za določanje pogojev v dovoljenjih za obrate iz poglavja II Direktive 2010/75/EU, pristojni organi pa bi morali določiti mejne vrednosti emisij, ki zagotavljajo, da emisije pri običajnih pogojih obratovanja ne presegajo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, kot so določene v zaključkih o BAT.

(2) Forum, v katerega so vključeni predstavniki držav članic, zadevnih industrijskih panog in nevladnih organizacij, ki spodbujajo varstvo okolja, vzpostavljen s sklepom Komisije z dne 16. maja 2011, je v skladu s členom 13(4) Direktive 2010/75/EU 29. aprila 2024 Komisiji predložil mnenje o predlagani vsebini referenčnega dokumenta BAT za kovaško in livarsko industrijo. Navedeno mnenje je javno dostopno.

(3) V zaključkih o BAT iz Priloge k temu sklepu se upošteva mnenje foruma o predlagani vsebini referenčnega dokumenta BAT. Zaključki vsebujejo ključne elemente referenčnega dokumenta BAT.

(4) Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 75(1) Direktive 2010/75/EU –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1 Sprejmejo se zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) za kovaško in livarsko industrijo, kot so navedeni v Prilogi.

Člen 2 Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 29. novembra 2024 Za Komisijo Maroš ŠEFČOVIČ član Komisije

ANNEX

PRILOGA

1. Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah (bat) za kovaško in livarsko industrijo

1. OBSEG

Ti zaključki o BAT se nanašajo na naslednje dejavnosti, navedene v Prilogi I k Direktivi 2010/75/EU: V teh zaključkih o BAT so zajete tudi naslednje dejavnosti: V teh zaključkih o BAT niso zajeti: Drugi zaključki o BAT in referenčni dokumenti, ki bi lahko bili pomembni za dejavnosti, vključene v te zaključke o BAT, so: Ti zaključki o BAT se uporabljajo brez poseganja v drugo ustrezno zakonodajo, na primer o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (CLP).

2.3 Predelava železnih kovin:

2.3

(b) obratovanje kovačnic s kladivi, katerih energija je večja od 50 kilojoulov na kladivo in v katerih uporabljena toplotna moč presega 20 MW.

2.4 Obratovanje livarn železa in jekla s proizvodno zmogljivostjo nad 20 ton na dan.

2.5 Predelava neželeznih kovin:

2.5

(b) taljenje in legiranje neželeznih kovin, vključno z izrabljenimi izdelki za predelavo, in obratovanje livarn neželeznih kovin s talilno zmogljivostjo nad 4 tone na dan za svinec in kadmij ali 20 ton na dan za vse druge kovine.

6.11 Neodvisno čiščenje odpadnih voda, ki ga ne ureja Direktiva 91/271/EGS, če glavna obremenitev z onesnaževali izhaja iz dejavnosti, zajetih v teh zaključkih o BAT.

livarne železa in jekla, ki uporabljajo kontinuirano litje za proizvodnjo ulitkov iz sive ali nodularne litine v končni obliki ali blizu nje,

livarne neželeznih kovin, ki uporabljajo legirane ingote, odpadne kovine, izrabljene izdelke za predelavo ali tekoče kovine za proizvodnjo ulitkov v končni obliki ali blizu nje,

kombinirano čiščenje odpadne vode različnega izvora, če glavna obremenitev z onesnaževali izhaja iz dejavnosti, zajetih v teh zaključkih o BAT, in če čiščenje odpadne vode ni zajeto v Direktivi 91/271/EGS 11,

premazovanje form in jeder v livarnah železa in jekla ter neželeznih kovin,

skladiščenje, prenos materialov in ravnanje z njimi, vključno s skladiščenjem odpadnih kovin in peska ter ravnanjem z njimi v livarnah,

procesi zgorevanja, ki so neposredno povezani z dejavnostmi, zajetimi v teh zaključkih o BAT, če so plinasti produkti zgorevanja v neposrednem stiku z materialom (kot pri neposrednem segrevanju vložka ali neposrednem sušenju vložka).

kontinuirano litje železa in/ali jekla (tj. za proizvodnjo tankih slabov, tankih trakov in pločevine). To je obravnavano v zaključkih o BAT za proizvodnjo železa in jekla (IS);

proizvodnja polizdelkov iz neželeznih kovin, ki jih je treba nadalje preoblikovati. To je obravnavano v zaključkih o BAT za industrijo neželeznih kovin;

premazovanje ulitkov. To je lahko obravnavano v zaključkih o BAT za površinsko obdelavo z organskimi topili, vključno z zaščito lesa in lesnih izdelkov s kemikalijami;

kovaške stiskalnice;

odpadna voda iz sistemov za posredno hlajenje. To je lahko obravnavano v zaključkih o BAT za industrijske hladilne sisteme (ICS).

valjarske proge. Te so obravnavane v zaključkih o BAT za industrijsko predelavo železnih kovin (FMP);

kurilne naprave na lokaciji, ki proizvajajo vroče pline, ki se ne uporabljajo za ogrevanje z neposrednim stikom, sušenje ali drugo obdelavo predmetov ali materialov. Te naprave so lahko obravnavane v zaključkih o BAT za velike kurilne naprave (LCP) ali v Direktivi (EU) 2015/2193 Evropskega parlamenta in Sveta.

površinska obdelava kovin in plastike (STM),

obdelava odpadkov (WT),

spremljanje emisij v zrak in vodo iz obratov iz direktive o industrijskih emisijah (ROM),

gospodarski učinki in učinki na različne prvine okolja (ECM),

emisije iz skladiščenja (EFS),

energijska učinkovitost (ENE).

OPREDELITEV POJMOV

V teh zaključkih o BAT se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: Splošni pojmi Uporabljeni pojem Opredelitev Ulitek Kovinski obdelovanec, izdelan z litjem, ki se izvrže iz forme ali loči od nje. Litje Ulivanje staljene kovine v votlo formo. Staljena kovina se nato strdi. Centrifugalno litje Staljena kovina se ulije v predhodno segreto rotacijsko formo, ki se postavi navpično ali vodoravno, odvisno od oblike izdelka. Po ulivanju se forma vrti okoli svoje osrednje osi in ustvari centrifugalno silo, ki staljeno kovino izpodriva proti robu in jo prisili, da se nalaga na stene forme. Zajete emisije Emisije onesnaževal v okolje skozi kakršen koli kanal, cev, odvodnik itd. Čiste odpadne surovine Odpadne kovine, ki imajo vsaj vse naslednje značilnosti: Ne vsebujejo pomeni, da je vsebnost preostalih nečistoč tako majhna, da ne vplivajo negativno na okoljsko učinkovitost (npr. povečane emisije skupnega hlapnega organskega ogljika, polikloriranih dibenzo-p-dioksinov ter furanov in/ali težkih kovin) in delovanje/varnost naprave. Postopki strjevanja v hladnem Postopki strjevanja za forme in jedra, pri katerih se vezivo v pesku strdi pri temperaturi okolice. Strjevanje se začne takoj po vnosu zadnje sestavine formulacije veziva iz peska v mešanico. Kontinuirano litje Staljena kovina se uliva v vodno hlajeno matrico, ki je odprta na dnu ali ob strani. Z intenzivnim hlajenjem se zunanji del kovinskega izdelka strdi, medtem ko se počasi vleče iz forme. Nato se izdelek (npr. palice, cevi, profili) razreže na želeno dolžino izdelka. Kontinuirano merjenje Meritve z avtomatiziranimi merilnimi sistemi, ki so trajno nameščeni na kraju postavitve. Izdelava jeder Proizvodnja jeder, ki so lahko polna ali votla. Jedra se vstavijo v formo, da se ustvarijo votline ali del zunanje oblike ulitka, preden se polovici forme združita. Razpršene emisije Nezajete emisije v zrak. Razpršene emisije vključujejo ubežne in neubežne emisije. Neposredni izpust Izpust v sprejemno vodno telo brez nadaljnjega dolvodnega čiščenja odpadne vode. Posnemki Trdne snovi, ki nastanejo med taljenjem ali zadrževanjem kovine na površini staljene kovine, npr. z oksidacijo z zrakom. Obstoječa naprava Naprava, ki ni nova. Vložek Vsak vložek kovin v proizvodnem procesu kovačnic. Zaključna obdelava V livarnah to vključuje več mehanskih postopkov, ki se izvajajo po litju, vključno s posnemanjem robov, abrazivnim rezanjem, dletenjem, iglanjem, čiščenjem, drsnim brušenjem, peskanjem in varjenjem. V kovačnicah to vključuje čiščenje, posnemanje robov, strojno obdelavo, rezanje in sekanje. Dimni plin Izpušni plin, ki zapušča kurilno enoto. Kovanje Postopek deformacije in preoblikovanja kovin z uporabo toplote in kladiv (npr. pnevmatskih, parnih, mehanskih, električnih, hidravličnih). Litje v polno formo Tehnika formanja s penastim modelom iz ekspandiranih polimerov (npr. ekspandiranega polistirena), vgrajenim v pesek s kemičnim vezivom. Penasti model ob ulivanju izgine. Ta postopek se običajno uporablja za velike ulitke. Postopki strjevanja s plinom Postopki strjevanja za jedra, pri katerih se katalizator ali utrjevalec v plinasti obliki vbrizga v jedrovnik. Gravitacijsko litje Staljena kovina se ulije neposredno iz livarskega lonca v formo pod vplivom gravitacije. Po strjevanju se forma odpre in kovinski obdelovanec se loči od nje. Zeleni pesek Mešanica peska, gline (npr. bentonita) in dodatkov (npr. premogovega prahu, veziv na žitni osnovi), ki se uporabljajo pri izdelavi form. Nevarne snovi Nevarne snovi, kot so opredeljene v členu 3, točka 18, Direktive 2010/75/EU. Toplotna obdelava Toplotni postopek, pri katerem se ulitki (v livarnah) ali obdelovanci (v kovačnicah) segrejejo pod svoje tališče, da se izboljšajo njihove fizikalne lastnosti. Visokotlačno litje Staljena kovina se pod pritiskom potisne v zaprto votlo notranjost forme. Na mestu ga zadržuje močna tlačna sila, dokler se kovina ne strdi. Po strjevanju se forma odpre in kovinski obdelovanec se loči od nje. Postopki strjevanja v toplem Postopki strjevanja za jedra ali forme, pri katerih se vezivo v pesku strdi v segret jedrovnik ali segret model, pri čemer sta oba izdelana iz kovine ali lesa. Posredni izpust Izpust, ki ni neposredni izpust. Notranji izmet Notranji izmet je sestavljen iz napajalnikov, oddušnikov, ulitkov z napako in drugih kovinskih kosov, ki nastanejo v obratu. Predgretje livarskega lonca Livarski lonci, ki se uporabljajo za prenos staljene kovine iz talilne peči v postopek litja, se predhodno segrejejo na nadzorovano temperaturo, da se lonec po pripravi posuši, s čimer se zmanjšajo toplotni šok in obraba ognjevzdržne obloge med ulivanjem ter temperaturne izgube staljene kovine. Proizvodnja tekočih kovin Količina tekočih kovin, proizvedenih v talilnih pečeh. Precizijsko litje v peno Penasti modeli delov za litje, izdelani iz ekspandiranih polimerov (npr. ekspandiranega polistirena), se proizvajajo z avtomatiziranimi stroji za formanje in sestavljajo v grozde. Grozdi se nato vključijo v pesek brez veziva. Po ulivanju staljena kovina povzroči pirolizo ekspandiranega polistirena in napolni prazen prostor. Nizkotlačno litje Staljena kovina se iz zrakotesne peči skozi oddušno cev prenese v kovinsko formo. Staljena kovina se potisne navzgor v formo z nizkim tlakom plina. Po strjevanju se tlak plina sprosti, kar omogoča, da še tekoča kovina iz oddušne cevi steče nazaj v peč, forma se odpre in ulitek od nje odstopi. Večja posodobitev naprave Večja sprememba zasnove ali tehnologije naprave z večjimi prilagoditvami ali zamenjavami procesnih tehnik in/ali tehnik za zmanjševanje emisij in s tem povezane opreme. Masni pretok Masa določene snovi ali parametra, izpuščena v določenem časovnem obdobju. Taljenje kovin Proizvodnja železnih ali neželeznih staljenih kovin z uporabo peči. To vključuje tudi taljenje, na primer izmeta, nastalega na lokaciji, in ohranjanje toplote staljene kovine v vzdrževalnih pečeh. Formanje Izdelava forme, v katero se bo ulila staljena kovina. To vključuje tudi izdelavo modelov. Naravni pesek Mešanica, sestavljena iz kremenčevega peska (npr. 85 %), gline (npr. 15 %) in vode. Na splošno se mešanici ne dodajajo nobeni drugi dodatki. Nova naprava Nova naprava, za katero se prvič pridobi dovoljenje za obratovanje na lokaciji po objavi teh zaključkov o BAT, ali popolna nadomestitev naprave po objavi teh zaključkov o BAT. Nodularna litina Železova litina z ogljikom nodularne/sferoidne oblike, običajno imenovana nodularna litina. Noduliranje Obdelava staljene železove litine z magnezijem ali elementom redke zemlje za spremembo ogljikovih delcev v nodularno/sferoidno obliko. Periodično merjenje Merjenje v določenih časovnih intervalih z uporabo ročnih ali avtomatiziranih metod. Segrevanje/ponovno segrevanje Zaporedje faz toplotnih postopkov, ki se uporabljajo za dvig temperature vložka pred kovanjem. Procesne kemikalije Snovi in/ali zmesi, kot so opredeljene v členu 3 Uredbe ES/1907/2006 in uporabljene v postopku(-ih). Procesne kemikalije lahko vsebujejo nevarne snovi in/ali snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost. Rafiniranje jekla Postopek obdelave jekla za odstranitev ogljika (razogljičenje) iz grodlja (primarno rafiniranje), ki mu sledi odstranitev nečistoč. Ostanek Snov ali predmet, ki kot odpadek ali stranski proizvod nastane pri dejavnostih, vključenih v področje uporabe teh zaključkov o BAT. Ponovna uporaba peska Postopek ponovne uporabe peska v livarni po ponovni pripravi ali regeneraciji peska. Ponovna priprava peska Kakršen koli mehanski postopek, ki se izvaja v obratu z namenom ponovne uporabe zelenega in/ali naravnega peska. To vključuje sejanje, odstranjevanje kovinskih nečistoč, ločevanje in odstranjevanje drobnih delcev ter prevelikih aglomeratov. Pesek se nato ohladi in pošlje v skladiščenje/ponovno uporabo. Regeneracija peska Vsak mehanski in/ali toplotni postopek, ki se izvaja v obratu z namenom ponovne uporabe peska s kemičnim vezivom ali mešanega peska. To vključuje začetno mehansko fazo (npr. drobljenje, sejanje), ki ji sledijo mehanski (npr. brusni kolut, udarni boben) in/ali toplotni postopki (npr. vrtinčna plast, rotacijske peči) za odstranitev ostankov veziv. Občutljivi sprejemniki Območja, ki potrebujejo posebno zaščito, kot so: Žlindra Tekoče snovi, ki se v tekoči kovini ne raztopijo, ampak se od nje zlahka ločijo in zaradi manjše gostote tvorijo ločeno plast na njej. Žlindra nastane z oksidacijo nekovinskih elementov, ki so prisotni v kovinskem polnjenju. Snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost Snovi, ki izpolnjujejo merila iz člena 57 in so vključene na seznam kandidatnih snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, v skladu z Uredbo REACH ((ES) št. 1907/2006). Padavinska voda z utrjenih površin Padavinska voda, ki teče po zemlji ali neprepustnih površinah, na primer tlakovanih ulicah, skladiščnih območjih in strehah, in ki se ne vpije v tla. Obdelava staljene kovine Postopki rafiniranja v postopkih taljenja aluminija, ki vključujejo razplinjevanje, rafiniranje zrn in fluksiranje. Razplinjevanje (tj. odstranjevanje raztopljenega vodika z uporabo dušika) se pogosto kombinira s čiščenjem (tj. odstranjevanjem alkalijskih ali zemljoalkalijskih kovin, kot je Ca) z uporabo plina Cl2. Veljavno urno (ali polurno) povprečje Urno (ali polurno) povprečje se šteje za veljavno, če se ne izvajajo vzdrževalna dela avtomatiziranega merilnega sistema oziroma sistem ni v okvari. Onesnaževala in parametri Uporabljeni pojem Opredelitev Amini Skupinski izraz za derivate amoniaka, pri katerih je bil eden ali več vodikovih atomov nadomeščen z alkilno ali arilno skupino. AOX Adsorbljivi organsko vezani halogeni, izraženi kot Cl, ki vključujejo adsorbljivi, organsko vezani klor, brom in jod. As Skupna količina arzena in njegovih spojin, raztopljenih ali vezanih na delce, izražena kot As. B[a]P Benzo[a]piren BPK5 Biokemijska potreba po kisiku. Količina kisika, potrebna za biokemijsko oksidacijo organskih in/ali anorganskih snovi v petih (BPK5) dneh. Cd Skupna količina kadmija in njegovih spojin, raztopljenih ali vezanih na delce, izražena kot Cd. Cl2 Elementarni klor. CO Ogljikov monoksid. KPK Kemijska potreba po kisiku. Količina kisika, potrebna za popolno kemijsko oksidacijo organske snovi v ogljikov dioksid z uporabo dikromata. KPK je kazalnik masne koncentracije organskih spojin. Cr Skupna količina kroma in njegovih spojin, raztopljenih ali vezanih na delce, izražena kot Cr. Cu Skupna količina bakra in njegovih spojin, raztopljenih ali vezanih na delce, izražena kot Cu. Prah Skupna količina delcev (v zraku). Fe Skupna količina železa in njegovih spojin, raztopljenih ali vezanih na delce, izražena kot Fe. HCl Vodikov klorid. HF Vodikov fluorid. Hg Skupna količina živega srebra in njegovih spojin, raztopljenih ali vezanih na delce, izražena kot Hg. HOI Indeks ogljikovodikovega olja. Vsota spojin, ki se lahko ekstrahirajo v ogljikovodikovem topilu (vključno z dolgoverižnimi ali razvejanimi alifatskimi, alicikličnimi, aromatskimi ali alkilno substituiranimi aromatskimi ogljikovodiki). Mg Magnezij MgO Magnezijev oksid MgS Magnezijev sulfid MgSO4 Magnezijev sulfat Ni Skupna količina niklja in njegovih spojin, raztopljenih ali vezanih na delce, izražena kot Ni. NOX Vsota dušikovega monoksida (NO) in dušikovega dioksida (NO2), izražena kot NO2. PCDD/F Poliklorirani dibenzo-p-dioksini/furani. Fenolni indeks Vsota fenolnih spojin, izražena kot koncentracija fenola in izmerjena v skladu s standardom EN ISO 14402. Pb Skupna količina svinca in njegovih spojin, raztopljenih ali vezanih na delce, izražena kot Pb (v vodi). Skupna količina svinca in njegovih spojin, izražena kot Pb (v zraku). SO2 Žveplov dioksid. TOC Skupni organski ogljik, izražen kot C (v vodi); vključuje vse organske spojine. TSS Skupne suspendirane trdne snovi. Masna koncentracija vseh suspendiranih trdnih snovi (v vodi), izmerjena s filtracijo prek filtrov iz steklenih vlaken in gravimetrijo. Skupni dušik (TN) Skupni dušik, izražen kot N, vključuje prosti amoniak in amonijev dušik (NH4-N), nitritni dušik (NO2-N), nitratni dušik (NO3-N) in organsko vezan dušik. Skupni hlapni organski ogljik Skupni hlapni organski ogljik, izražen kot C (v zraku). HOS Hlapna organska spojina, kot je opredeljena v členu 3, točka 45, Direktive 2010/75/EU. Zn Skupna količina cinka in njegovih spojin, raztopljenih ali vezanih na delce, izražena kot Zn.

ne vsebujejo nekovinskih nečistoč,

ne vsebujejo galvaniziranih, s temeljnim premazom prekritih ali pobarvanih odpadnih delov,

ne vsebujejo olja in masti,

ne vsebujejo eksplozivnega materiala v pločevinkah,

ne vsebujejo orodnih jekel, nerjavnih jekel ali kromovih legiranih jekel, razen v livarnah jekla,

kar zadeva livarne železa in jekla, ne vsebujejo odpadnih delov iz neželeznih kovin.

stanovanjska območja,

območja, na katerih se izvajajo človekove dejavnosti (npr. v sosedstvu delovnih mest, šol, dnevnih varstvenih ustanov, rekreacijskih površin, bolnišnic ali domov za nego).

KRATICE

V teh zaključkih o BAT se uporabljajo kratice v nadaljevanju. Kratica Opredelitev CBC Kupolna peč s hladnim podpihom CMS Sistem ravnanja s kemikalijami CMR Rakotvorno, mutageno ali strupeno za razmnoževanje. CMR 1A Snov CMR kategorije 1A, kot je opredeljena v Uredbi (ES) št. 1272/2008, kakor je bila spremenjena, tj. ki je označena s stavki o nevarnosti H340, H350, H360. CMR 1B Snov CMR kategorije 1B, kot je opredeljena v Uredbi (ES) št. 1272/2008, kakor je bila spremenjena, tj. ki je označena s stavki o nevarnosti H340, H350, H360. CMR 2 Snov CMR kategorije 2, kot je opredeljena v Uredbi (ES) št. 1272/2008, kakor je bila spremenjena, tj. ki je označena s stavki o nevarnosti H341, H351, H361. DMEA N,N-dimetiletilamin EAF Obločna peč EMS Sistem okoljskega upravljanja ESP Elektrostatični filter HBC Kupolna peč z vročim podpihom HPDC Visokotlačno litje NFM Neželezne kovine OME Operativni izkoristek materialov OTNOC Pogoji, ki niso običajni pogoji obratovanja TEA Trietilamin

SPLOŠNE UGOTOVITVE

Najboljše razpoložljive tehnike

Tehnike, navedene in opisane v teh zaključkih o BAT, niso niti zavezujoče niti izčrpne. Uporabljajo se lahko druge tehnike, s katerimi se zagotovi vsaj enakovredna stopnja varstva okolja. Če ni navedeno drugače, se zaključki o BAT uporabljajo za vse naprave, ki so predmet teh zaključkov.

Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami (v nadaljnjem besedilu: ravni emisij, povezane z BAT), in okvirne ravni emisij za emisije v zrak

V livarnah se ravni emisij, povezane z BAT, in okvirne ravni emisij za emisije v zrak, navedene v teh zaključkih o BAT, nanašajo na koncentracije (masa izpuščenih snovi na prostornino odpadnega plina) v naslednjih standardnih pogojih: suh plin pri temperaturi 273,15 K in tlaku 101,3 kPa, brez popravka referenčne vsebnosti kisika, izražen v enoti mg/Nm3 ali ng WHO-TEQ/Nm3. V kovačnicah se ravni emisij, povezane z BAT, in okvirne ravni emisij za emisije v zrak, navedene v teh zaključkih o BAT, nanašajo na koncentracije (masa izpuščenih snovi na prostornino odpadnega plina) v naslednjih standardnih pogojih: suh plin pri temperaturi 273,15 K in tlaku 101,3 kPa, s popravkom referenčne vsebnosti kisika za 3 vol. -% v suhem odpadnem plinu in izražen v enoti mg/Nm3. Enačba za izračun koncentracije emisij pri referenčni vsebnosti kisika: ER21 – OR21 – OM× EM pri čemer je: ER koncentracija emisij pri referenčni vsebnosti kisika OR; OR referenčna vsebnost kisika v volumskih odstotkih; EM izmerjena koncentracija emisij; OM izmerjena vsebnost kisika v volumskih odstotkih. Za čas povprečenja ravni emisij, povezanih z BAT, in okvirnih ravni emisij za zajete emisije v zrak se uporabljajo opredelitve v nadaljevanju. Vrsta merjenja Čas povprečenja Opredelitev Kontinuirano Dnevno povprečje Povprečje v enodnevnem obdobju na podlagi veljavnih urnih ali polurnih povprečij. Redno Povprečje v obdobju vzorčenja Povprečna vrednost treh zaporednih vzorčenj/meritev, pri čemer vsaka traja vsaj 30 minut. Kadar se odpadni plini iz dveh ali več virov (npr. peči) izpuščajo skozi skupni odvodnik, se ravni emisij, povezane z BAT, uporabljajo za skupni izpust iz odvodnika. Če bi se lahko odpadni plini s podobnimi lastnostmi, npr. vsebnostjo enake (vrste) snovi ali enakimi parametri, ki se odvajajo skozi dva ali več ločenih odvodnikov, po presoji pristojnega organa odvajali skozi skupni odvodnik, se ti odvodniki za izračun masnih pretokov v zvezi z BAT 12 štejejo za en sam odvodnik.

Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, za emisije v vodo

Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije v vodo, navedene v teh zaključkih o BAT, se nanašajo na koncentracije (masa izpuščenih snovi na prostornino vode), izražene v mg/l. Časi povprečenja v zvezi z ravnmi emisij, povezanimi z BAT, se nanašajo na enega od naslednjih dveh primerov: Časovno sorazmerno sestavljeno vzorčenje se lahko uporabi, če se dokaže zadostna stabilnost pretoka. Namesto tega se lahko odvzamejo naključni vzorci, če je iztok ustrezno premešan in homogen. Ravni emisij, povezane z BAT, veljajo na točki, kjer emisije zapustijo obrat.

v primeru kontinuiranega izpusta na dnevne povprečne vrednosti, tj. 24-urne pretočno sorazmerne sestavljene vzorce,

v primeru šaržnega izpusta na povprečne vrednosti med trajanjem izpusta, odvzete kot pretočno sorazmerni sestavljeni vzorci, ali če je iztok ustrezno premešan in homogen, naključni vzorec, odvzet pred izpustom.

Druge ravni okoljske učinkovitosti, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, in okvirne ravni Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično porabo energije (livarne)

Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično porabo energije se nanašajo na letna povprečja, ki se izračunajo z naslednjo enačbo: specifična poraba energijestopnja porabe energijestopnja dejavnosti pri čemer je: stopnja porabe energije skupna količina toplote (pridobljene iz primarnih virov energije) in električne energije, porabljene v zadevnih procesih (taljenje in vzdrževanje, predgretje livarskih loncev) v livarnah, izražena v kWh/leto; ter stopnja dejavnosti skupna količina proizvodnje tekočih kovin, izražena v t/leto. Stopnja porabe energije ustreza skupni količini toplote (proizvedene iz primarnih virov energije) in električne energije, porabljene v vseh pečeh v ustreznih procesih: taljenje in vzdrževanje, predgretje livarskih loncev.

Okvirne ravni specifične porabe energije (kovačnice)

Okvirne ravni okoljske učinkovitosti za specifično porabo energije se nanašajo na letna povprečja, ki se izračunajo z naslednjo enačbo: specifična poraba energijestopnja porabe energijestopnja dejavnosti pri čemer je: stopnja porabe energije skupna količina toplote (pridobljene iz primarnih virov energije) in električne energije, porabljene v kovačnicah, izražena v kWh na leto; ter stopnja dejavnosti skupna količina vložka, izražena v t/leto.

Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično porabo vode (livarne)

Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično porabo vode se nanašajo na letna povprečja, ki se izračunajo z naslednjo enačbo: specifična poraba vodestopnja porabe vodestopnja dejavnosti pri čemer je: stopnja porabe vode skupna količina vode, ki jo porabi naprava, razen: stopnja dejavnosti skupna količina proizvodnje tekočih kovin, izražena v t/leto.

reciklirane in ponovno uporabljene vode ter

vode za hlajenje, ki se uporablja v pretočnih sistemih za hlajenje, in

vode za gospodinjsko uporabo, izražena v m3/leto, ter

Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično količino odpadkov, namenjenih za odstranjevanje (livarne)

Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično količino odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, se nanašajo na letna povprečja, ki se izračunajo z naslednjo enačbo: specifična količina odpadkov, namenjenih za odstranjevanjestopnja odstranjevanja odpadkovstopnja dejavnosti pri čemer je: stopnja odstranjevanja odpadkov skupna količina odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, izražena v kg/leto, ter stopnja dejavnosti skupna količina proizvodnje tekočih kovin, izražena v t/leto.

Okvirne ravni za operativni izkoristek materialov (OME) (livarne)

Okvirne ravni za OME se nanašajo na letna povprečja, izražena v odstotkih in izračunana z naslednjo enačbo: operativni izkoristek materialov OMEstopnja dobrih ulitkovstopnja dejavnosti× 100 pri čemer je: stopnja dobrih ulitkov skupna količina končnih ulitkov, proizvedenih v obratu brez napak, izražena v t/leto, ter stopnja dejavnosti skupna količina proizvodnje tekočih kovin, izražena v t/leto.

Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za ponovno uporabo peska (livarne)

Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za ponovno uporabo peska se nanašajo na letna povprečja, izražena v odstotkih in izračunana z naslednjo enačbo: razmerje ponovne uporabe peskakoličina ponovno uporabljenega peskaskupna količina uporabljenega peska× 100 pri čemer je: količina ponovno uporabljenega peska skupna količina ponovno uporabljenega peska, pridobljenega pri ponovni pripravi ali regeneraciji, izražena v t/leto, ter skupna količina uporabljenega peska skupna količina uporabljenega peska, izražena v t/leto.

1.1 Splošni zaključki o BAT

1.1

1.1.1 Splošna okoljska učinkovitost

1.1.1

BAT 1. Najboljša razpoložljiva tehnika za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti je priprava in izvajanje sistema okoljskega upravljanja, ki vključuje vse naslednje elemente: Najboljša razpoložljiva tehnika za kovaško in livarsko industrijo zajema vključitev naslednjih elementov v sistem okoljskega upravljanja:

BAT 1. i.

zavezanost, vodenje in odgovornost vodstva, vključno z višjim vodstvom, za izvajanje učinkovitega sistema okoljskega upravljanja;

ii.

analizo, ki vključuje določitev okvira organizacije, opredelitev potreb in pričakovanj deležnikov, opredelitev značilnosti obrata, povezanih z morebitnimi tveganji za okolje, ter veljavnih pravnih zahtev v zvezi z okoljem in zdravjem ljudi;

iii.

oblikovanje okoljske politike, ki vključuje stalno izboljševanje okoljske učinkovitosti obrata;

iv.

določitev ciljev in kazalnikov učinkovitosti v zvezi s pomembnimi okoljskimi vidiki, vključno z ohranjanjem skladnosti z veljavnimi pravnimi zahtevami;

v.

načrtovanje in izvajanje potrebnih postopkov in ukrepov (vključno s popravnimi in preventivnimi ukrepi, če so potrebni) za doseganje okoljskih ciljev in preprečevanje okoljskih tveganj;

vi.

določitev struktur, vlog in odgovornosti v zvezi z okoljskimi vidiki in cilji ter zagotavljanje potrebnih finančnih in človeških virov;

vii.

zagotavljanje potrebne usposobljenosti in obveščenosti osebja, ki opravlja delo, ki lahko vpliva na okoljsko učinkovitost obrata (npr. z zagotavljanjem informacij in usposabljanjem);

viii.

notranjo in zunanjo komunikacijo;

ix.

spodbujanje sodelovanja zaposlenih pri dobrih praksah okoljskega upravljanja;

x.

sprejetje in vzdrževanje priročnika za upravljanje in pisnih postopkov za nadzor nad dejavnostmi z znatnim vplivom na okolje ter ustreznih evidenc;

xi.

učinkovito operativno načrtovanje in procesne kontrole;

xii.

izvajanje ustreznih programov vzdrževanja;

xiii.

protokole za pripravljenost in odzivanje na izredne dogodke, vključno s preprečevanjem in/ali zmanjševanjem negativnih vplivov izrednih razmer (na okolje);

xiv.

pri (ponovnem) projektiranju (novega) obrata ali njegovega dela proučitev njegovega vpliva na okolje v celotni življenjski dobi, kar vključuje gradnjo, vzdrževanje, obratovanje in razgradnjo;

xv.

izvajanje programa spremljanja in merjenja; po potrebi so informacije na voljo v referenčnem poročilu o spremljanju emisij v zrak in vodo iz obratov iz direktive o industrijskih emisijah;

xvi.

redno uporabo sektorskih primerjalnih analiz;

xvii.

redno neodvisno (kolikor je izvedljivo) notranjo revizijo in redno neodvisno zunanjo revizijo, da se oceni okoljska učinkovitost in ugotovi, ali je sistem okoljskega upravljanja skladen z načrtovano ureditvijo ter ali se ustrezno izvaja in vzdržuje;

xviii.

oceno vzrokov neskladnosti, izvajanje popravnih ukrepov v odziv na neskladnosti, pregled učinkovitosti popravnih ukrepov in določitev, ali obstajajo oziroma ali bi se lahko pojavile podobne neskladnosti;

xix.

redno pregledovanje sistema okoljskega upravljanja ter njegove stalne ustreznosti, primernosti in učinkovitosti, ki ga izvaja višje vodstvo;

xx.

spremljanje in upoštevanje razvoja čistejših tehnik.

xxi.

popisa vhodnih in izhodnih tokov (glej BAT 2);

xxii.

sistema ravnanja s kemikalijami (glej BAT 3);

xxiii.

načrta za preprečevanje puščanja in razlitij ter njihovo obvladovanje (glej BAT 4(a));

xxiv.

načrta upravljanja OTNOC (glej BAT 5);

xxv.

načrta za energijsko učinkovitost in pregledov (glej BAT 7(a));

xxvi.

načrta za upravljanje porabe vode in pregledov (glej BAT 35(a));

xxvii.

načrta za obvladovanje hrupa in/ali vibracij (glej BAT 8);

xxviii.

načrta ravnanja z ostanki (glej BAT 10);

xxix.

načrta za obvladovanje vonjav za livarne (glej BAT 32).

Opomba

Z Uredbo (ES) št. 1221/2009 je vzpostavljen sistem Evropske unije za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), ki je primer sistema okoljskega upravljanja, skladnega s to BAT.

Ustreznost

Raven podrobnosti in stopnja formalizacije sistema okoljskega upravljanja sta na splošno povezani z naravo, obsegom in kompleksnostjo obrata ter njegovimi morebitnimi vplivi na okolje.

BAT 2. Najboljša razpoložljiva tehnika za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti zajema vzpostavitev, vzdrževanje in redno pregledovanje (tudi ob bistvenih spremembah) popisa vhodnih in izhodnih tokov kot del sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1), ki vključuje vse naslednje elemente:

BAT 2.

(i) informacije o postopkih proizvodnje, vključno s:

(i)

(a) poenostavljenimi diagrami poteka procesa, ki prikazujejo izvor emisij v zrak, vodo in tla;

(b) opisom v postopek vključenih tehnik ter tehnik čiščenja odpadnih voda in plinov za preprečevanje ali zmanjševanje emisij, vključno z njihovo učinkovitostjo (npr. učinkovitost zmanjševanja emisij);

(ii) informacije o količini in značilnostih uporabljenih surovin (npr. izmet, vložek, pesek) in goriv (npr. koks);

(iii) informacije o porabi in uporabi vode (npr. diagrami poteka in masne bilance za vodo);

(iv) informacije o porabi in uporabi energije;

(v) informacije o značilnostih tokov odpadnih voda, kot so:

(v)

(a) povprečne vrednosti in spremenljivost pretoka, vrednosti pH, temperature in prevodnosti;

(b) povprečne vrednosti koncentracije in masnega pretoka ustreznih snovi/parametrov (npr. skupne suspendirane trdne snovi, skupni organski ogljik ali kemijska potreba po kisiku, indeks ogljikovodikovega olja, kovine) ter njihova spremenljivost;

(vi) informacije o količini in značilnostih uporabljenih procesnih kemikalij:

(vi)

(a) identiteta in značilnosti procesnih kemikalij, vključno z lastnostmi, zaradi katerih škodujejo okolju in/ali zdravju ljudi;

(b) količine uporabljenih procesnih kemikalij in mesto njihove uporabe;

(vii) informacije o značilnostih tokov odpadnih plinov, kot so:

(vii)

(a) povprečne vrednosti in spremenljivost pretoka in temperature;

(b) povprečne vrednosti koncentracije in masnega pretoka ustreznih snovi/parametrov (npr. prah, NOX, SO2, CO, kovine) ter njihova spremenljivost;

(c) prisotnost drugih snovi, ki lahko vplivajo na sistem za čiščenje odpadnih plinov (npr. kisik, dušik, vodna para) ali varnost obrata;

(d) prisotnost snovi, razvrščenih kot CMR 1A, CMR 1B ali CMR 2; prisotnost takih snovi se lahko oceni na primer na podlagi meril iz Uredbe (ES) št. 1272/2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju (v nadaljnjem besedilu: uredba CLP);

(viii) informacije o količini in značilnostih nastalih ostankov.

Ustreznost

Raven podrobnosti in stopnja formalizacije popisa sta na splošno povezani z naravo, obsegom in kompleksnostjo naprave ter njenimi morebitnimi vplivi na okolje.

BAT 3. Najboljša razpoložljiva tehnika za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti zajema izpopolnitev in izvajanje sistema ravnanja s kemikalijami v okviru sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1), ki vključuje vse elemente, opisane v nadaljevanju.

BAT 3.

(i) Politika za zmanjšanje porabe procesnih kemikalij in z njimi povezanih tveganj, vključno s politiko nabave za izbiro manj škodljivih procesnih kemikalij in njihovih dobaviteljev, da bi se čim bolj zmanjšali uporaba nevarnih snovi in snovi, ki vzbujajo zelo veliko zaskrbljenost, in z njimi povezana tveganja ter preprečila nabava prevelike količine procesnih kemikalij. Izbira procesnih kemikalij temelji na: Za zagotovitev in hranjenje informacij, potrebnih pri izbiri procesnih kemikalij, se lahko uporabi popis procesnih kemikalij (glej BAT 2(vi)).

(i)

(a) primerjalni analizi njihove biološke odstranljivosti/razgradljivosti, strupenosti za okolje in možnosti, da se sprostijo v okolje, da bi se zmanjšale emisije v okolje;

(b) opredelitvi tveganj, povezanih s procesnimi kemikalijami, na podlagi razvrstitve kemikalij glede na nevarnosti, poti skozi napravo, možnega sproščanja in ravni izpostavljenosti;

(c) možnosti za predelavo in ponovno uporabo (glej BAT 17(f));

(d) rednem (npr. letnem) analiziranju možnosti nadomestitve z namenom opredelitve morebitnih novih razpoložljivih in varnejših alternativ uporabi nevarnih snovi in snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost; to se lahko doseže s spremembo postopkov ali uporabo drugih procesnih kemikalij, ki ne vplivajo na okolje ali nanj vplivajo manj (glej BAT 11 za livarne);

(e) predhodnem spremljanju regulativnih sprememb v zvezi z nevarnimi snovmi in snovmi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, ter zagotavljanju skladnosti z veljavnimi pravnimi zahtevami.

(ii) Cilji in akcijski načrti za preprečevanje ali zmanjšanje uporabe nevarnih snovi in snovi, ki vzbujajo zelo veliko zaskrbljenost, ter z njimi povezanih tveganj.

(iii) Razvoj in izvajanje postopkov za nabavo, shranjevanje in uporabo procesnih kemikalij, ravnanje z njimi, odstranjevanje odpadkov, ki vsebujejo procesne kemikalije, in vračanje neuporabljenih procesnih kemikalij, da se preprečijo ali zmanjšajo emisije v okolje (npr. glej BAT 4).

Ustreznost

Raven podrobnosti in stopnja formalizacije sistema ravnanja s kemikalijami sta na splošno povezani z naravo, obsegom in kompleksnostjo naprave.

BAT 4. Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij v tla in podzemno vodo je uporaba vseh tehnik, navedenih v nadaljevanju. Tehnika Opis Ustreznost a. Priprava in izvajanje načrta za preprečevanje puščanja in razlitij ter njihovo obvladovanje Načrt za preprečevanje puščanja in razlitij ter njihovo obvladovanje je del sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1) in med drugim vključuje: Raven podrobnosti načrta je običajno povezana z naravo, obsegom in kompleksnostjo naprave ter vrsto in količino uporabljenih tekočin. b. Strukturiranje in upravljanje območij za obdelavo in za skladiščenje surovin To vključuje tehnike, kot so: Splošno ustrezna. c. Preprečevanje onesnaženja padavinske vode z utrjenih površin Proizvodna območja in/ali območja, kjer se skladiščijo procesne kemikalije, ostanki ali odpadki ali kjer se z njimi ravna, so zaščitena pred stikom s padavinsko vodo z utrjenih površin. To se doseže tako, da se uporabijo vsaj naslednje tehnike: Splošno ustrezna. d. Zbiranje padavinske vode z utrjenih površin, ki je morda onesnažena Padavinska voda z utrjenih površin iz območij, ki so morda onesnažena, se zbira ločeno in odvaja šele po sprejetju ustreznih ukrepov, npr. spremljanja, čiščenja in ponovne uporabe. Splošno ustrezna. e. Varno ravnanje s procesnimi kemikalijami in njihovo shranjevanje To vključuje naslednje: Splošno ustrezna. f. Dobro gospodarjenje Sklop ukrepov za preprečevanje ali zmanjšanje nastajanja emisij (npr. redno vzdrževanje in čiščenje opreme, delovnih površin, tal in transportnih poti ter zadrževanje in hitro čiščenje morebitnih razlitij). Splošno ustrezna.

načrte obrata za incidente za majhna in velika razlitja,

opredelitev vlog in odgovornosti vseh udeleženih oseb,

zagotavljanje, da je osebje seznanjeno z okoljskimi vidiki ter usposobljeno za preprečevanje in obravnavanje razlitij,

opredelitev območij, za katera obstaja tveganje razlitij in/ali puščanja nevarnih materialov in snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, ter njihovo razvrstitev glede na tveganje,

opredelitev ustrezne opreme za zadrževanje in čiščenje razlitja ter redno zagotavljanje, da je na voljo, da brezhibno deluje in da je blizu mest, kjer se lahko zgodijo taki incidenti,

smernice za ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri obvladovanju razlitij,

redne (vsaj letne) preglede skladiščnih območij in območij za ravnanje, preizkušanje in umerjanje opreme za odkrivanje puščanja ter takojšnje odpravljanje puščanja iz ventilov, tesnilnih obročev, prirobnic itd.

neprepustna (na primer betonska) tla na območjih za obdelavo in na odlagališčih za izmet/vložek;

ločeno skladiščenje različnih vrst surovin v bližini proizvodnih linij; to je mogoče doseči na primer z uporabo predelkov ali zabojev v skladiščnih prostorih.

odtočni kanali in/ali zunanji zadrževalni robnik okoli naprave;

kritina s strešnimi žlebovi na območjih za obdelavo in/ali skladiščenje.

skladiščenje v pokritih in prezračevanih prostorih s tlemi, neprepustnimi za zadevne tekočine;

uporabo pladnjev ali podzemnih prostorov, neprepustnih za olje, za hidravlične postaje in opremo, namazano z oljem ali mastjo;

zbiranje razlitih tekočin;

območja natovarjanja/raztovarjanja procesnih kemikalij, maziv in premazov itd. so zasnovana in zgrajena tako, da se morebitna puščanja in razlitja zadržijo in pošljejo v obdelavo na kraju samem (glej BAT 36) ali zunaj njega;

zelo vnetljive tekočine (npr. metil format, TEA, DMEA, prevleke form, ki vsebujejo alkohol) so skladiščene ločeno od nezdružljivih snovi (npr. oksidantov) v zaprtih in dobro prezračevanih skladiščnih prostorih.

BAT 5. Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje pogostosti pojavljanja pogojev, ki niso običajni pogoji obratovanja (OTNOC), in emisij med OTNOC zajema pripravo in izvajanje načrta upravljanja OTNOC, ki temelji na tveganju, v okviru sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1), ki vključuje vse naslednje elemente:

BAT 5. i.

opredelitev možnih OTNOC (npr. okvara opreme, ki je ključna za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ključna oprema)), glavnih vzrokov zanje in njihovih možnih posledic;

ii.

ustrezno zasnovo kritične opreme (npr. čiščenje odpadnih plinov, čiščenje odpadne vode);

iii.

pripravo in izvajanje načrta za pregledovanje ter programa preventivnega vzdrževanja ključne opreme (glej BAT 1(xii));

iv.

spremljanje (tj. ocenjevanje ali po možnosti merjenje) in evidentiranje emisij med OTNOC in z njimi povezanih okoliščin;

v.

redno ocenjevanje emisij, ki se pojavijo med OTNOC (npr. pogostost dogodkov, trajanje, količina izpuščenih onesnaževal), in po potrebi izvajanje popravnih ukrepov;

vi.

redno pregledovanje in posodabljanje seznama opredeljenih OTNOC v skladu s točko i po rednem ocenjevanju iz točke v;

vii.

redno preizkušanje rezervnih sistemov.

Ustreznost

Raven podrobnosti in stopnja formalizacije načrta upravljanja OTNOC sta na splošno povezani z naravo, obsegom in kompleksnostjo naprave ter njenimi morebitnimi vplivi na okolje.

1.1.2 Spremljanje

1.1.2

BAT 6. Najboljša razpoložljiva tehnika je, da se vsaj enkrat na leto spremljajo:

poraba vode, energije in uporabljenih materialov, vključno s procesnimi kemikalijami, izražena kot letno povprečje,

količina nastale odpadne vode, izražena kot letno povprečje,

količina vsake vrste predelanih, recikliranih in/ali ponovno uporabljenih materialov, izražena kot letno povprečje,

količina vsake vrste nastalih ostankov in vsake vrste odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, izražena kot letno povprečje.

BAT 6. Opis

Spremljanje prednostno vključuje neposredne meritve. Uporabijo se lahko tudi izračuni ali evidentiranje, na primer na podlagi ustreznih števcev ali računov. Spremljanje je razčlenjeno na najustreznejšo raven (npr. na raven postopka ali naprave) ter upošteva morebitne večje spremembe v postopku ali napravi.

1.1.3 Energijska učinkovitost

1.1.3

BAT 7. Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje splošne energijske učinkovitosti naprave je uporaba vseh spodaj navedenih tehnik. Tehnika Opis Ustreznost Tehnike upravljanja a. Načrt za energijsko učinkovitost in pregledi energijske učinkovitosti Načrt za energijsko učinkovitost je del sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1) ter vključuje opredelitev in spremljanje specifične porabe energije pri dejavnosti/postopkih (npr. kWh/t tekoče kovine), določitev ciljev v zvezi z energijsko učinkovitostjo in izvajanje ukrepov za doseganje teh ciljev. Pregledi (ki so prav tako del sistema okoljskega upravljanja, glej BAT 1) se izvedejo vsaj enkrat letno, da se zagotovi izpolnjevanje ciljev načrta za energijsko učinkovitost ter spremljanje in izvajanje priporočil iz pregledov. Načrt za energijsko učinkovitost se lahko vključi v splošni načrt za energijsko učinkovitost večjega obrata (npr. dejavnosti za površinsko obdelavo). Raven podrobnosti načrta za energijsko učinkovitost, pregledov in bilance je na splošno povezana z naravo, obsegom in kompleksnostjo naprave ter vrstami uporabljenih virov energije. b. Energijska bilanca Priprava evidence energijske bilance enkrat letno, ki vsebuje razčlenitev porabe in proizvodnje energije (vključno z izvozom energije) po vrsti vira energije, na primer: To vključuje: Izbira in optimizacija postopka in opreme c. Uporaba splošnih tehnik varčevanja z energijo To vključuje tehnike, kot so: Splošno ustrezna. Nadaljnje posebne tehnike za povečanje energijske učinkovitosti za posamezne sektorje so navedene v oddelkih 1.2.1.3, 1.2.2.1, 1.2.4.1 in 1.3.1 teh zaključkov o BAT.

poraba energije: električna energija, zemeljski plin, energija iz obnovljivih virov, uvožena toplota in/ali hlad,

proizvodnja energije: električna energija in/ali para.

opredelitev energijskih meja postopkov,

informacije o porabi energije v smislu dobavljene energije,

informacije o energiji, izvoženi iz naprave,

informacije o toku energije (npr. Sankeyjevi diagrami ali energijske bilance), ki kažejo, kako se energija porablja v celotnih postopkih.

vzdrževanje in nadzor gorilnikov;

energijsko učinkoviti motorji,

energijsko varčna razsvetljava,

optimizacija sistemov za distribucijo pare in stisnjenega zraka,

redni pregledi in vzdrževanje sistemov za distribucijo pare, da bi se preprečilo ali zmanjšalo puščanje pare;

sistemi za krmiljenje postopkov,

pogoni s spremenljivo hitrostjo;

optimizacija uporabe klimatskih naprav in ogrevanja stavb.

1.1.4 Hrup in vibracije

1.1.4

BAT 8. Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje, ali kjer to ni mogoče, zmanjšanje emisij hrupa in vibracij je priprava, izvajanje in/ali redno pregledovanje načrta za obvladovanje hrupa in vibracij v okviru sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1), ki vključuje vse naslednje elemente:

protokol, ki vsebuje ustrezne ukrepe in roke,

protokol za spremljanje emisij hrupa in/ali vibracij,

protokol za odzivanje na ugotovljene incidente, povezane s hrupom in vibracijami, npr. upravljanje pritožb in/ali sprejemanje korektivnih ukrepov,

program za zmanjšanje hrupa in/ali vibracij, namenjen opredelitvi virov, merjenju/oceni izpostavljenosti hrupu in/ali vibracijam, opredelitvi prispevkov iz virov in izvajanju ukrepov za preprečevanje in/ali zmanjšanje hrupa in vibracij.

BAT 8. Ustreznost

Ustreznost je omejena na primere, v katerih se pričakuje in/ali je dokazana obremenitev občutljivih sprejemnikov s hrupom in/ali vibracijami.

BAT 9. Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali, kadar to ni mogoče, zmanjšanje emisij hrupa je, da se uporabi ena izmed tehnik v nadaljevanju ali kombinacija teh tehnik. Tehnika Opis Ustreznost a. Ustrezna lokacija opreme in stavb Povečanje razdalje med oddajnikom in sprejemnikom, z uporabo stavb kot protihrupne zaščite in s premestitvijo opreme in/ali odprtin stavbe. Pri obstoječih napravah premestitev opreme in odprtin stavbe morda ni ustrezna zaradi pomanjkanja prostora in/ali previsokih stroškov. b. Operativni ukrepi Ti vključujejo vsaj naslednje: Splošno ustrezna. c. Tiha oprema To vključuje motorje z neposrednim pogonom, tihe kompresorje, črpalke in ventilatorje ter tiho transportno opremo. d. Oprema za obvladovanje hrupa To vključuje tehnike, kot so: Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi pomanjkanja prostora. e. Zmanjševanje hrupa Namestitev ovir med oddajnike in sprejemnike (npr. zaščitnih zidov, nasipov). Ustrezno samo za obstoječe naprave, saj bi moralo projektiranje novih naprav odpraviti potrebo po tej tehniki. V primeru obstoječih naprav namestitev ovir morda ni ustrezna zaradi pomanjkanja prostora.

pregledovanje in vzdrževanje opreme,

zapiranje vrat in oken zaprtih prostorov, če je to mogoče, ali uporabo samodejno zapirajočih se vrat,

upravljanje opreme s strani izkušenega osebja,

izogibanje hrupnim dejavnostim v nočnem času, če je to mogoče,

določbe za nadzor hrupa med proizvodnimi in vzdrževalnimi dejavnostmi, transportom vložka in drugih materialov ter ravnanjem z njim, npr. z zmanjšanjem števila prenosov materiala, zmanjšanjem višine, s katere kosi padejo na trde površine.

oprema za zmanjševanje hrupa,

uporaba zvočne izolacije opreme,

ograditev hrupne opreme in postopkov (npr. raztovarjanje surovin, kovanje, kompresorji, ventilatorji, stresanje, zaključna obdelava),

uporaba gradbenih materialov z dobrimi zvočnoizolacijskimi lastnostmi (npr. za stene, strehe, okna, vrata).

1.1.5 Ostanki

1.1.5

BAT 10. Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje izkoristka materialov in zmanjšanje količine odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, je vzpostavitev, izvajanje in redno pregledovanje načrta ravnanja z ostanki.

BAT 10. Opis

Načrt ravnanja z ostanki je del sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1) in zajema sklop ukrepov, katerih namen je: Načrt ravnanja z ostanki se lahko vključi v splošni načrt ravnanja z ostanki večjega obrata (npr. dejavnosti za površinsko obdelavo).

I.

zmanjšati nastajanje ostankov,

II.

optimizirati ponovno uporabo, recikliranje in/ali predelavo ostankov ter

III.

zagotoviti ustrezno odstranjevanje odpadkov.

Ustreznost

Raven podrobnosti in stopnja formalizacije načrta ravnanja z ostanki sta na splošno povezani z naravo, obsegom in kompleksnostjo naprave.

1.2 Zaključki o BAT za livarne Zaključki o BAT iz tega oddelka se ne uporabljajo za livarne kadmija, titana in plemenitih kovin ter za livarne za proizvodnjo zvonov in umetnin.

1.2

1.2.1 Splošni zaključki o BAT za livarne Zaključki o BAT iz tega oddelka se uporabljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.1.

1.2.1

1.2.1.1 Nevarne snovi in snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost

1.2.1.1

BAT 11. Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje uporabe nevarnih snovi in snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, pri formanju in izdelavi jeder s peskom s kemičnim vezivom je uporaba alternativnih snovi, ki so nenevarne ali so manj nevarne.

BAT 11. Opis

Nevarne snovi in snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, ki se uporabljajo pri formanju in izdelavi jeder, se nadomestijo z nenevarnimi snovmi ali, kadar to ni izvedljivo, z manj nevarnimi snovmi, na primer z uporabo:

alifatskih organskih veziv (namesto aromatskih) pri formanju in izdelavi jeder (glej BAT 25, točke (d), (e) in (f)),

nearomatskih topil za izdelavo jeder v postopku cold box (glej BAT 25, točka (j)),

anorganskih veziv pri formanju in izdelavi jeder (glej BAT 25, točke (d), (e) in (f)),

premazov na vodni osnovi pri formanju in izdelavi jeder (glej BAT 25, točka (l)).

1.2.1.2 Spremljanje emisij

1.2.1.2

1.2.1.2.1 Spremljanje emisij v zrak

1.2.1.2.1

BAT 12. Najboljša razpoložljiva tehnika je vsaj tako pogosto spremljanje zajetih emisij v zrak, kot je navedeno spodaj, v skladu s standardi EN. Če standardi EN niso na voljo, je najboljša razpoložljiva tehnika uporaba standardov ISO, nacionalnih ali drugih mednarodnih standardov, s katerimi se zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostni podatki. Snov/parameter Procesi/viri Vrsta livarne/peči Standardi Najmanjša pogostost spremljanja Spremljanje, povezano z Amini Formanje z enkratnimi formami in izdelava jeder Vse vrste Standard EN ni na voljo Enkrat na leto BAT 26 Benzen Formanje z enkratnimi formami in izdelava jeder Vse vrste Standard EN ni na voljo BAT 26 Litje, ohlajanje in stresanje z uporabo enkratnih form, vključno z litjem v polno formo BAT 27 B[a]P Taljenje kovin Železova litina Standard EN ni na voljo Enkrat na leto - Ogljikov monoksid (CO) Toplotna obdelava Vse vrste EN 15058 Enkrat na leto BAT 24 Taljenje kovin Železova litina: CBC, HBC in rotacijske peči BAT 38 NFM BAT 43 Prah Toplotna obdelava Vse vrste EN 13284-1 Enkrat na leto BAT 24 Taljenje kovin Enkrat na leto BAT 38 BAT 40 BAT 43 Noduliranje Železova litina Enkrat na leto BAT 39 Rafiniranje Jeklo BAT 41 Formanje z enkratnimi formami in izdelava jeder Vse vrste BAT 26 Litje, ohlajanje in stresanje z uporabo enkratnih form, vključno z litjem v polno formo Vse vrste BAT 27 Zaključna obdelava Vse vrste BAT 30 Precizijsko litje v peno Železova litina in neželezne kovine BAT 28 Litje v trajne forme Vse vrste BAT 29 Ponovna uporaba peska Vse vrste BAT 31 Formaldehid Formanje z enkratnimi formami in izdelava jeder Vse vrste Standard EU v pripravi Enkrat na leto BAT 26 Litje, ohlajanje in stresanje z uporabo enkratnih form, vključno z litjem v polno formo Enkrat na leto BAT 27 Plinasti kloridi Taljenje kovin Železova litina: CBC, HBC in rotacijske peči EN 1911 Enkrat na leto BAT 38 Aluminij BAT 43 Plinasti fluoridi Taljenje kovin Železova litina: CBC, HBC in rotacijske peči Standard EU v pripravi BAT 38 Aluminij BAT 43 Kovine Kadmij in njegove spojine Litje, ohlajanje in stresanje z uporabo enkratnih form, vključno z litjem v polno formo Vse vrste EN 14385 Enkrat na leto – Taljenje kovin Vse vrste Enkrat na leto – Zaključna obdelava Vse vrste Enkrat na leto – Krom in njegove spojine Litje, ohlajanje in stresanje z uporabo enkratnih form, vključno z litjem v polno formo Vse vrste Enkrat na leto – Taljenje kovin Vse vrste Enkrat na leto – Zaključna obdelava Vse vrste Enkrat na leto – Nikelj in njegove spojine Litje, ohlajanje in stresanje z uporabo enkratnih form, vključno z litjem v polno formo Vse vrste Enkrat na leto – Taljenje kovin Vse vrste Enkrat na leto – Zaključna obdelava Vse vrste Enkrat na leto – Svinec in njegove spojine Litje, ohlajanje in stresanje z uporabo enkratnih form, vključno s precizijskim litjem Vse vrste Enkrat na leto – Taljenje kovin Železova litina: CBC in HBC Enkrat na leto BAT 38 NFM BAT 43 Litje v trajne forme Svinec Enkrat na leto BAT 29 Zaključna obdelava Vse vrste Enkrat na leto – Cink in njegove spojine Taljenje kovin Vse vrste Enkrat na leto – Dušikovi oksidi (NOX) Toplotna obdelava Vse vrste EN 14792 Enkrat na leto BAT 24 Toplotna regeneracija peska, razen peska, ki izvira iz postopka cold box Vse vrste BAT 31 Toplotna regeneracija peska, ki izhaja iz postopka cold box Taljenje kovin Železova litina: CBC, HBC in rotacijske peči BAT 38 NFM BAT 43 PCDD/F Taljenje kovin Železova litina: CBC, HBC in rotacijske peči EN 1948-1, EN 1948-2, EN 1948-3 BAT 38 Železova litina: Indukcija BAT 38 Jeklo in NFM BAT 40 BAT 43 Fenol Formanje z enkratnimi formami in izdelava jeder Vse vrste Standard EN ni na voljo Enkrat na leto BAT 26 Litje, ohlajanje in stresanje z uporabo enkratnih form, vključno z litjem v polno formo BAT 27 Žveplov dioksid (SO2) Toplotna regeneracija peska, pri kateri so bili uporabljeni katalizatorji sulfonske kisline Vse vrste EN 14791 Enkrat na leto BAT 31 Taljenje kovin Železova litina: CBC, HBC in rotacijske peči BAT 38 NFM BAT 43 Skupni hlapni organski ogljik (TVOC) Formanje z enkratnimi formami in izdelava jeder Vse vrste EN 12619 BAT 26 Precizijsko litje v peno BAT 28 Litje, ohlajanje in stresanje z uporabo enkratnih forme, vključno z litjem v polno formo BAT 27 Ponovna uporaba peska BAT 31 Taljenje kovin Železova litina BAT 38 Jeklo in NFM – Litje v trajne forme Vse vrste BAT 29

1.2.1.2.2 Spremljanje emisij v vodo

1.2.1.2.2

BAT 13. Najboljša razpoložljiva tehnika zajema spremljanje emisij v vodo, in sicer vsaj tako pogosto, kot je navedeno v nadaljevanju, in v skladu s standardi EN. Če standardi EN niso na voljo, je najboljša razpoložljiva tehnika uporaba standardov ISO, nacionalnih ali drugih mednarodnih standardov, s katerimi se zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostni podatki. Snov/parameter Postopek Standardi Najmanjša pogostost spremljanja Spremljanje, povezano z Adsorbljivi organski halogeni (AOX) Odpadna voda iz mokrega pranja kupolnih odpadnih plinov EN ISO 9562 Enkrat na tri mesece BAT 36 Biokemijska potreba po kisiku (BPK5) Kokilno litje, čiščenje odpadnih plinov (npr. mokro čiščenje), zaključna obdelava, toplotna obdelava, onesnažena padavinska voda z utrjenih površin, neposredno hlajenje, mokra regeneracija peska in granulacija žlindre iz kupolne peči Na voljo so različni standardi EN (npr. EN 1899-1, EN ISO 5815) Kemijska potreba po kisiku (KPK) Standard EN ni na voljo Indeks ogljikovodikovega olja (HOI) EN ISO 9377-2 Kovine/nekovine Arzen (As) Na voljo so različni standardi EN (npr. EN ISO 11885, EN ISO 15586, EN ISO 17294-2) Kadmij (Cd) Krom (Cr) Baker (Cu) Železo (Fe) Svinec (Pb) Nikelj (Ni) Cink (Zn) Živo srebro (Hg) Na voljo so različni standardi EN (npr. EN ISO 12846, EN ISO 17852) Fenolni indeks EN ISO 14402 Skupni dušik (TN) Na voljo so različni standardi EN (npr. EN 12260, EN ISO 11905-1) Skupni organski ogljik (TOC) EN 1484 Skupne suspendirane trdne snovi (TSS) EN 872

1.2.1.3 Energijska učinkovitost

1.2.1.3

BAT 14. Preglednica 1.1 Preglednica 1.2 Preglednica 1.3 Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično porabo energije v livarnah železove litine Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično porabo energije v livarnah jekla Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično porabo energije v livarnah aluminija

Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje energijske učinkovitosti je uporaba vseh spodaj navedenih tehnik od (a) do (f) in ustrezne kombinacije spodaj navedenih tehnik od (g) do (n). Tehnika Opis Ustreznost Zasnova in delovanje a. Izbira energijsko učinkovite vrste peči Glej oddelek 1.4.1. Ustrezna samo za nove naprave in/ali večje posodobitve naprav. b. Tehnike za povečanje toplotnega izkoristka peči Glej oddelek 1.4.1. Splošno ustrezna. c. Avtomatizacija in nadzor peči Glej oddelek 1.4.1. Splošno ustrezna. d. Uporaba čistih odpadnih kovin Glej oddelek 1.4.1. Splošno ustrezna. e. Izboljšanje izkoristka litja in zmanjšanje nastajanja izmeta Glej oddelek 1.4.1. Splošno ustrezna. f. Zmanjšanje izgub energije/izboljšanje postopkov predgretja livarskih loncev To vključuje vse naslednje elemente: Ustreznost je lahko omejena v primeru velikih livarskih loncev (npr. > 2 t) in spodnjih livarskih loncev za ulivanje zaradi konstrukcijskih omejitev. g. Zgorevanje s kisikom Glej oddelek 1.4.1. Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi zasnove peči in potrebe po minimalnem pretoku odpadnih plinov. h. Uporaba srednjefrekvenčne moči v indukcijskih pečeh Uporaba indukcijskih peči s srednjo frekvenco (250 Hz) namesto peči z omrežno frekvenco (50 Hz). Splošno ustrezna. i. Optimizacija pnevmatskega sistema To vključuje vse naslednje ukrepe: Splošno ustrezna. j. Mikrovalovno sušenje jeder za premaze na vodni osnovi Uporaba mikrovalovnih sušilnih pečic (npr. s frekvenco 2450 Hz) za sušenje jeder, prevlečenih s premazi na vodni osnovi (glej BAT 21 (e)), kar omogoča hitro in homogeno sušenje celotne površine jedra. Morda ni ustrezna za postopke neprekinjenega litja ali proizvodnjo velikih ulitkov ali kadar so jedra izdelana iz regeneriranega peska, ki vsebuje sledove ogljika. Tehnike rekuperacije toplote k. Predhodno segrevanje odpadnih kovin z uporabo rekuperirane toplote Izmet se predhodno segreje z rekuperacijo toplote iz vročih dimnih plinov, ki so preusmerjeni, da pridejo v stik z vložkom. Ustrezna samo za jaškovne peči v livarnah neželeznih kovin in za EAF v livarnah jekla. l. Rekuperacija toplote iz odpadnih plinov, ki nastajajo v pečeh Odpadna toplota iz vročih odpadnih plinov se rekuperira (npr. s toplotnimi izmenjevalniki) in ponovno uporabi na kraju samem ali drugje (npr. v termalnem olju/vroči vodi/ogrevalnih krogih) za proizvodnjo pare ali za predhodno segrevanje zgorevalnega zraka (glej tehniko (m)). To lahko vključuje naslednje: Ustreznost je lahko omejena zaradi pomanjkanja primerne potrebe po toploti. m. Predhodno segrevanje zgorevalnega zraka Glej oddelek 1.4.1. Splošno ustrezna. n. Izkoriščanje odpadne toplote v indukcijskih pečeh Odpadna toplota iz sistema za hlajenje indukcijske peči se rekuperira z uporabo toplotnih izmenjevalnikov za sušenje surovin (npr. odpadnih kovin), ogrevanje prostorov ali oskrbo s toplo vodo. Splošno ustrezna. Nadaljnje posebne tehnike za povečanje energijske učinkovitosti za posamezne sektorje so navedene v oddelkih 1.2.2.1 in 1.2.4.1 teh zaključkov o BAT. Postopek – vrsta peči Enota Raven okoljske učinkovitosti, povezana z BAT (letno povprečje) Taljenje in vzdrževanje – kupolna peč s hladnim podpihom kWh/t tekoče kovine 900–1750 Taljenje in vzdrževanje – kupolna peč z vročim podpihom 900–1500 Taljenje in vzdrževanje – indukcija 600–1200 Taljenje in vzdrževanje – rotacijska peč 800–950 Predgretje livarskega lonca 50–150 Postopek – Vrsta peči Enota Raven okoljske učinkovitosti, povezana z BAT (letno povprečje) Taljenje – (EAF/indukcija) kWh/t tekoče kovine 600–1200 Predgretje livarskega lonca 100–300 Postopek Enota Raven okoljske učinkovitosti, povezana z BAT (letno povprečje) Taljenje in vzdrževanje kWh/t tekoče kovine 600–2000 S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 6.

uporaba čistih predgretih livarskih loncev,

zapiranje livarskih loncev, da se ohrani toplota,

uporaba energijsko učinkovitih tehnik za predgretje livarskih loncev (npr. gorilniki brez plamena ali kisikovi gorilniki),

uporaba velikih (kolikor je praktično mogoče) livarskih loncev, opremljenih s pokrovi za ohranjanje toplote,

zmanjšanje prenosa staljene kovine iz enega livarskega lonca v drugega,

čim hitrejši prenos staljene kovine.

ustrezno vzdrževanje sistema za zmanjšanje uhajanja,

učinkovito spremljanje obratovalnih parametrov, kot so pretok, temperatura in tlak,

zmanjševanje tlačnih izgub,

učinkovito upravljanje obremenitve,

zniževanje temperature vstopnega zraka,

uporaba učinkovitega sistema za krmiljenje kompresorjev.

Odvečna toplota od vročih odpadnih plinov iz kupolnih peči se uporablja na primer za proizvodnjo pare, ogrevanje termalnega olja, ogrevanje vode.

Odvečna toplota iz sistema za hlajenje peči se uporablja na primer za sušenje surovin, ogrevanje prostorov, ogrevanje vode.

V pečeh na gorivo v livarnah aluminija se odvečna toplota uporablja na primer za ogrevanje prostorov in/ali vode za napravo za čiščenje ulitkov.

Toplota nizke temperature se z uporabo organskega Rankinovega cikla (ORC) na podlagi visokomolekularnih tekočin pretvori v električno energijo.

1.2.1.4 Učinkovita raba materialov

1.2.1.4

1.2.1.4.1 Skladiščenje ostankov, embalaže in neuporabljenih procesnih kemikalij ter ravnanje z njimi

1.2.1.4.1

BAT 15. Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje tveganja za okolje, povezanega s skladiščenjem ostankov, embalaže in neuporabljenih procesnih kemikalij ter ravnanjem z njimi, in za olajšanje njihove ponovne uporabe in/ali recikliranja je uporaba vseh spodaj navedenih tehnik. Tehnika Opis a. Ustrezno skladiščenje različnih vrst ostankov To vključuje naslednje: b. Ponovna uporaba notranjega izmeta Ponovna uporaba notranjega izmeta neposredno ali po obdelavi. Stopnja ponovne uporabe notranjega izmeta je odvisna od vsebnosti nečistoč. c. Ponovna uporaba/recikliranje embalaže Embalaža procesnih kemikalij se izbere tako, da se olajša njena popolna izpraznitev (npr. ob upoštevanju velikosti odprtine embalaže ali vrste embalažnega materiala). Embalaža se po izpraznitvi ponovno uporabi, vrne dobavitelju ali pošlje v recikliranje materiala. Po možnosti se procesne kemikalije shranjujejo v velikih posodah. d. Vrnitev neuporabljenih procesnih kemikalij Neuporabljene procesne kemikalije (tj. ki ostanejo v originalni embalaži) se vrnejo njihovim dobaviteljem.

Prah iz tekstilnih filtrov se shranjuje na neprepustnih površinah, v zaprtih prostorih in v zaprtih posodah/vrečah.

Druge vrste ostankov (npr. žlindra, posnemki, izrabljene ognjevzdržne obloge peči) se skladiščijo ločeno druga od druge na neprepustnih površinah na pokritih območjih, zaščitenih pred stikom s padavinsko vodo z utrjenih površin.

1.2.1.4.2 Operativni izkoristek materialov pri litju

1.2.1.4.2

BAT 16. Preglednica 1.4 Okvirne ravni za operativni izkoristek materialov

Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje izkoristka materialov pri litju je uporaba spodaj navedene tehnike (a) ali tehnike (a) v kombinaciji z eno ali obema spodaj navedenim tehnikama (b) in (c). Tehnika Opis a. Izboljšanje izkoristka litja in zmanjšanje nastajanja izmeta Glej oddelek 1.4.2. b. Uporaba računalniško podprte simulacije za litje, ulivanje in strjevanje Sistem za računalniško simulacijo se uporablja za optimizacijo postopkov litja, ulivanja in strjevanja, da se čim bolj zmanjša število ulitkov z napako in poveča produktivnost livarne. c. Izdelava lahkih ulitkov z uporabo topološke optimizacije Uporaba topološke optimizacije (tj. simulacije litja z algoritmi in računalniškimi programi) za zmanjšanje mase izdelka ob izpolnjevanju zahtev glede učinkovitosti izdelka. Vrsta livarne Enota Okvirne ravni (letno povprečje) Livarne železove litine % 50–97 Livarne jekla 50–100 Livarne neželeznih kovin (vse vrste razen HPDC) – Pb 50–97,5 Livarne neželeznih kovin (vse vrste razen HPDC) – kovine razen svinca 50–98 Livarne neželeznih kovin (HPDC) 60–97 S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 6.

1.2.1.4.3 Zmanjšanje porabe materiala

1.2.1.4.3

BAT 17. Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje porabe materiala (npr. kemikalij, veziv) je uporaba ustrezne kombinacije spodaj navedenih tehnik. Tehnika Opis Ustreznost Tehnike za visokotlačno litje aluminija a. Ločeno pršenje ločilnega sredstva in vode Glej oddelek 1.4.2. Splošno ustrezna. b. Zmanjšanje porabe ločilnega sredstva in vode Ukrepi za zmanjšanje porabe ločilnega sredstva in vode vključujejo: Splošno ustrezna. Tehnike za postopke, pri katerih se uporabljata pesek s kemičnim vezivom in izdelava jeder c. Optimizacija porabe veziva in smole Glej oddelek 1.4.2. Splošno ustrezna. d. Zmanjšanje izgub peska za forme in jedra Proizvodni parametri različnih vrst izdelkov so shranjeni v elektronski zbirki podatkov, ki omogoča enostaven prehod na nove izdelke z minimalnimi izgubami časa in materialov. Splošno ustrezna. e. Uporaba najboljših praks za postopke strjevanja v hladnem Glej oddelek 1.4.2. Splošno ustrezna. f. Pridobivanje aminov iz kisle vode za pranje Kadar se za obdelavo odpadnih plinov pri postopku cold box uporablja kislo izpiranje (npr. z uporabo žveplove kisline), nastane aminosulfat. Amini se pridobivajo z obdelavo aminosulfata z natrijevim hidroksidom. To se lahko izvaja na kraju samem ali drugje. Uporaba je lahko omejena zaradi varnostnih razlogov (nevarnost eksplozije). g. Uporaba najboljših praks za postopke strjevanja s plinom Glej oddelek 1.4.2. Splošno ustrezna. h. Uporaba alternativnih postopkov formanja/izdelave jeder Alternativni postopki formanja/izdelave jeder brez veziv ali z zmanjšano količino veziv vključujejo: Uporaba postopka precizijskega litja v peno v obstoječih napravah je lahko omejena zaradi potrebnih sprememb infrastrukture. Uporaba vakuumskega formanja je lahko omejena pri velikih livarskih okvirjih (npr. nad 1,5 m × 1,5 m).

uporabo avtomatiziranega sistema za pršenje,

optimizacijo faktorja redčenja ločilnega sredstva,

uporaba hlajenja znotraj forme,

uporabo ločilnega sredstva v zaprti formi,

merjenje porabe ločilnih sredstev,

merjenje temperature površine forme za opredelitev vročih točk na formi.

postopek precizijskega litja v peno,

vakuumsko formanje.

1.2.1.4.4 Ponovna uporaba peska

1.2.1.4.4

BAT 18. Preglednica 1.5 Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za ponovno uporabo peska

Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje porabe novega peska in proizvodnje izrabljenega peska s ponovno uporabo peska pri litju v enkratne forme je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove ustrezne kombinacije. Tehnika Opis Ustreznost a. Optimizirana ponovna priprava zelenega peska Postopek ponovne priprave zelenega peska nadzoruje računalniški sistem za optimizacijo porabe surovin in ponovne uporabe zelenega peska, npr. hlajenje (hlapljiva ali vrtinčna plast), dodajanje veziv in dodatkov, vlaženje, mešanje, nadzor kakovosti. Splošno ustrezna. b. Ponovna priprava zelenega peska z malo odpadki Ponovna priprava zelenega peska v livarnah aluminija se izvaja s skenerjem za prepoznavanje nečistoč v zelenem pesku na podlagi svetlosti/barve. Te nečistoče se ločijo od zelenega peska z uporabo pulza zračnega udara. Splošno ustrezna. c. Priprava peska z glinenim vezivom z vakuumskim mešanjem in hlajenjem Glej BAT 25(b). Splošno ustrezna. d. Mehanska regeneracija peska za strjevanje v hladnem Za regeneracijo peska za strjevanje v hladnem se uporabljajo mehanske tehnike (npr. lomljenje grudic, ločevanje peščenih frakcij), pri katerih se uporabljajo drobilniki ali mlini. Morda ni ustrezna za pesek s silikatnim vezivom. e. Mehanska regeneracija peska z glinenim ali kemičnim vezivom v hladnem z uporabo brusnega koluta Uporaba vrtljivega brusnega koluta za odstranjevanje glinenih plasti in kemičnih veziv iz uporabljenih peščenih zrn. Splošno ustrezna. f. Mehanska regeneracija peska v hladnem z udarnim bobnom Uporaba udarnega bobna z vrtljivo notranjo osjo, opremljenega z majhnimi rezili, za abrazivno čiščenje peščenih zrn. Po nanosu na mešanico bentonita in peska s kemičnim vezivom se izvede predhodno magnetno ločevanje, da se iz zelenega peska odstranijo deli z magnetnimi lastnostmi. Splošno ustrezna. g. Regeneracija peska v hladnem s pnevmatskim sistemom Odstranitev veziv iz peščenih zrn z abrazijo in udarjanjem. Kinetično energijo zagotavlja tok stisnjenega zraka. Splošno ustrezna. h. Toplotna regeneracija peska Uporaba toplote za zgorevanje veziv in onesnaževal, ki jih vsebujeta pesek s kemičnim vezivom in mešani pesek. To se kombinira z začetno mehansko predobdelavo, da se doseže ustrezna velikost peščenih zrn in odstranijo vsa kovinska onesnaževala. V primeru mešanega peska mora biti delež peska s kemičnim vezivom dovolj visok. Morda ni ustrezna v primeru uporabljenega peska, ki vsebuje ostanke anorganskih veziv. i. Kombinirana regeneracija (mehanska-toplotna-mehanska) mešanega organsko-bentonitnega peska Po predobdelavi (sejanje, magnetno ločevanje) in sušenju se pesek mehansko ali pnevmatsko očisti, da se odstrani del veziva. V toplotni fazi organske sestavine zgorijo, anorganske sestavine pa se spremenijo v prah ali zgorijo v zrna. Pri končni mehanski obdelavi se te plasti zrn mehansko ali pnevmatsko odstranijo in zavržejo kot prah. Morda ni ustrezna za pesek za jedra, ki vsebuje kisla veziva (ker lahko spremeni lastnosti bentonita), ali v primeru vodnega stekla (ker lahko spremeni lastnosti zelenega peska). j. Kombinirana regeneracija peska in toplotna obdelava aluminijastih ulitkov Po ulivanju in strjevanju se v peč naložijo forme/okvirji. Ko enote dosežejo temperaturo > 420 °C, veziva zgorijo, jedra/forme se razgradijo in ulitki se toplotno obdelajo. Pesek pade na dno peči za končno čiščenje v ogrevani vrtinčni plasti. Po ohlajanju se pesek ponovno uporabi v mešalniku peska za jedra brez nadaljnje obdelave. Splošno ustrezna. k. Mokra predelava zelenega peska, peska s silikatnim vezivom ali s CO2 vezanega peska Pesek se zmeša z vodo, da nastane blato. Odstranjevanje ostankov veziva, vezanega na zrna, se izvaja z intenzivnim drgnjenjem peščenih zrn med seboj. Veziva se sprostijo v vodo za pranje. Oprani pesek se posuši, preseje in na koncu ohladi. Splošno ustrezna. l. Regeneracija natrijevega silikatnega peska (vodnega stekla) s pnevmatskim sistemom Pesek se segreje, da postane silikatna plast krhka pred uporabo pnevmatskega sistema (glej tehniko (g)). Regenerirani pesek se pred ponovno uporabo ohladi. Splošno ustrezna. m. Notranja ponovna uporaba peska za jedra (cold box ali furansko-kislinska veziva) Pesek, ki nastane zaradi zlomljenih jeder/jeder z napako, in odvečni pesek iz strojev za izdelavo jeder (po strjevanju v specifični enoti) se dovajata v enoto za lomljenje. Nastali pesek se zmeša z novim peskom za proizvodnjo novih jeder. Splošno ustrezna. n. Ponovna uporaba prahu iz tokokroga zelenega peska pri formanju Prah se zbira s filtracijo izpušnih plinov iz naprave za stresanje ter iz dozirnih postaj za suhi zeleni pesek in postaj za ravnanje s suhim zelenim peskom. Zbrani prah (ki vsebuje aktivne snovi veziv) se lahko reciklira v tokokrog zelenega peska. Splošno ustrezna. Vrsta livarne Enota Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT (letno povprečje) Livarne železove litine % > 90 Livarne jekla > 80 Livarne neželeznih kovin > 90 S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 6.

1.2.1.4.5 Zmanjšanje nastalih ostankov in odpadkov, namenjenih za odstranjevanje

1.2.1.4.5

BAT 19. Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količine ostankov, ki nastanejo pri taljenju kovin, in količine odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, je uporaba vseh spodaj navedenih tehnik. Tehnika Opis Tehnike za vse vrste peči a. Zmanjšanje nastajanja žlindre Nastajanje žlindre je mogoče zmanjšati z ukrepi med postopkom, kot so: b. Mehanska predobdelava žlindre/posnemkov/prahu iz filtrov/izrabljenih ognjevzdržnih oblog za lažje recikliranje Glej oddelek 1.4.2. To se lahko izvaja tudi zunaj lokacije. Tehnike za kupolne peči c. Prilagoditev kislosti/bazičnosti žlindre Glej oddelek 1.4.2. d. Zbiranje in recikliranje grušča iz koksa Grušč iz koksa, ki nastane med ravnanjem s koksom, njegovim transportom in polnjenjem, se zbira (npr. z uporabo sistemov za zbiranje pod transportnimi trakovi in/ali polnilnimi mesti) in reciklira v postopku (vbrizga se v kupolno peč ali uporabi za ponovno naogljičenje). e. Recikliranje prahu iz filtrov v kupolnih pečeh z uporabo odpadnih kovin, ki vsebujejo cink Prah iz filtra kupolne peči se delno ponovno vbrizga v kupolno peč, da se poveča vsebnost cinka v prahu do ravni, ki omogoča zajem Zn (> 18 %). Tehnike za EAF f. Recikliranje prahu iz filtrov v EAF Zbrani suhi prah iz filtrov se običajno po predobdelavi (npr. s peletiranjem ali briketiranjem) reciklira v peči, da se omogoči pridobitev kovinske vsebnosti prahu. Vsebnost anorganskih snovi se prenese v žlindro.

uporaba čistih odpadnih kovin,

uporaba nižje temperature kovine (čim bližje teoretičnemu tališču),

izogibanje visokim temperaturnim konicam,

preprečevanje podaljšanega vzdrževanja staljene kovine v talilni peči ali uporaba ločene vzdrževalne peči,

ustrezna uporaba talil,

ustrezna izbira ognjevzdržne obloge peči,

uporaba vodnega hlajenja sten peči, da se prepreči obraba ognjevzdržne obloge peči,

posnemanje tekočega aluminija.

BAT 20. Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količine odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, je dajanje prednosti recikliranju zunaj kraja nastanka in/ali drugi predelavi pred odstranjevanjem izrabljenega peska, predrobnega peska, žlindre, ognjevzdržnih oblog in zbranega prahu iz filtrov (npr. prahu iz tekstilnih filtrov).

BAT 20. Opis

Recikliranje zunaj kraja nastanka in/ali druga predelava imata prednost pred odstranjevanjem izrabljenega peska, predrobnega peska, žlindre, ognjevzdržnih oblog in prahu iz filtrov. Izrabljeni pesek, predrobni pesek, žlindra in ognjevzdržne obloge se lahko: Prah iz filtrov se lahko reciklira zunaj, npr. v metalurgiji, proizvodnji peska in gradbenem sektorju.

reciklirajo, npr. pri gradnji cest, v gradbenih materialih (kot so cement, opeka, ploščice),

predelajo, npr. pri polnjenju rudarskih jam, gradnji odlagališč odpadkov (kot so ceste na odlagališčih in trajni pokrovi).

Ustreznost Preglednica 1.6 Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za odpadke, namenjene za odstranjevanje

Recikliranje in/ali drugo predelavo lahko omejujejo fizikalno-kemijske lastnosti ostankov (npr. vsebnost organskih snovi/kovin, granulometrija). Morda ni ustrezna, če ni ustreznega povpraševanja tretjih oseb po recikliranju in/ali predelavi. Vrsta odpadkov Enota Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT (letno povprečje) Livarne neželeznih kovin Livarne železove litine Livarne jekla Žlindra kg/t tekoče kovine 0–50 0–50 (2) 0–50 Posnemki 0–30 0–30 0–30 Prah iz filtrov 0–5 0–60 0–10 Izrabljene ognjevzdržne obloge peči 0–5 0–20 0–20 S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 6.

1.2.1.5 Razpršene emisije v zrak

1.2.1.5

BAT 21. Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali, kadar to ni izvedljivo, zmanjšanje razpršenih emisij v zrak je uporaba vseh spodaj navedenih tehnik. Tehnika Opis Ustreznost a. Zajema dostavno opremo (zabojnike) in prostor za tovor v transportnih vozilih Prostor za tovor v transportnih vozilih in dostavna oprema (zabojniki) sta pokrita (npr. s ponjavami). Splošno ustrezna. b. Čiščenje cest in koles transportnih vozil Ceste in kolesa transportnih vozil se redno čistijo, npr. z uporabo mobilnih vakuumskih sistemov, vodnih lagun. Splošno ustrezna. c. Uporaba zaprtih transportnih trakov Materiali se prenašajo s transportnimi sistemi, npr. zaprtimi transportnimi trakovi, pnevmatskim transportom. Kapljice materiala se čim bolj zmanjšajo. Splošno ustrezna. d. Vakuumsko čiščenje prostorov za formanje in litje Prostori za formanje in litje v livarnah, kjer se uporablja pesek, se redno vakuumsko čistijo. Morda ni ustrezna na območjih, kjer ima pesek tehnično ali varnostno funkcijo. e. Nadomestitev premazov na osnovi alkohola s premazi na vodni osnovi Glej oddelek 1.4.3. Ustreznost je lahko omejena pri velikih ali kompleksnih oblikah ulitkov zaradi težav pri kroženju zraka za sušenje. Ni ustrezna za pesek, vezan z vodnim steklom, litje magnezija, vakuumsko formanje ali proizvodnjo ulitkov iz manganovega jekla s premazom iz MgO. f. Nadzor emisij iz bazenov za hitro ohlajanje To vključuje naslednje: Splošno ustrezna. g. Nadzor emisij, ki nastanejo pri postopkih prenosa pri taljenju kovin To vključuje naslednje: Splošno ustrezna. Nadaljnje tehnike za posamezne postopke, namenjene preprečevanju ali zmanjšanju razpršenih emisij, so navedene v BAT 24, BAT 26, BAT 27, BAT 28, BAT 29, BAT 30, BAT 31, BAT 38, BAT 39, BAT 40, BAT 41 in BAT 43.

Zmanjšanje emisij iz bazenov za hitro ohlajanje z uporabo polimernih raztopin na vodni osnovi (ki npr. vsebujejo polivinilpirolidon ali polialkilen glikol).

Zbiranje emisij iz bazenov za hitro ohlajanje (zlasti iz oljnih bazenov za hitro ohlajanje) čim bližje viru emisij z uporabo strešne ventilacije, kupol za odsesavanje ali obodnih odsesovalnih naprav. Odsesani odpadni plini se lahko obdelajo, npr. z uporabo elektrostatičnega filtra (glej oddelek 1.4.3).

Uporaba vode pri ustrezni temperaturi kot sredstva za hitro ohlajanje.

Odsesavanje čim bližje viru razpršenih emisij (npr. prahu, hlapov), ki nastanejo pri postopkih prenosa, kot je polnjenje peči/prestrezanje z uporabo nap. Odsesani odpadni plini se obdelajo na primer s tekstilnim filtrom, mokrim pranjem.

Zmanjšanje razpršenih emisij, ki nastanejo pri prenosu tekočih kovin po žlebih, na primer s pokrovi.

1.2.1.6 Zajete emisije v zrak

1.2.1.6

BAT 22. Najboljša razpoložljiva tehnika za olajšanje predelave materialov in zmanjšanje zajetih emisij v zrak ter za povečanje energijske učinkovitosti je združitev tokov odpadnih plinov s podobnimi značilnostmi, s čimer se zmanjša število emisijskih točk.

BAT 22. Opis

Skupno čiščenje odpadnih plinov s podobnimi značilnostmi je učinkovitejše in uspešnejše kot ločeno čiščenje posameznih tokov odpadnih plinov. Pri kombinaciji odpadnih plinov se upoštevajo varnost naprave (npr. izogibanje koncentracijam, ki so blizu spodnji/zgornji meji eksplozivnosti) ter tehnični (npr. kompatibilnost posameznih tokov odpadnih plinov, koncentracija zadevnih snovi), okoljski (npr. povečanje predelave materialov ali zmanjšanja emisij onesnaževal) in gospodarski dejavniki (npr. razdalja med različnimi proizvodnimi enotami). Paziti je treba, da kombinacija odpadnih plinov ne povzroči redčenja emisij.

1.2.1.7 Emisije v zrak iz toplotnih postopkov

1.2.1.7

BAT 23. Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij v zrak iz taljenja kovin je uporaba električne energije, proizvedene iz nefosilnih virov energije, v kombinaciji s spodaj navedenimi tehnikami (a) do (e) ali uporaba spodaj navedenih tehnik (a) do (e) in ustrezne kombinacije spodaj navedenih tehnik (f) do (i). Tehnika Opis Ustreznost Splošne tehnike a. Izbira ustrezne vrste peči in povečanje toplotnega izkoristka peči Glej oddelek 4.4.1. Izbira ustrezne vrste peči je ustrezna samo za nove naprave in večje posodobitve naprav. b. Uporaba čistih odpadnih kovin Glej oddelek 1.4.1. Splošno ustrezna. Primarni nadzorni ukrepi za zmanjšanje emisij PCDD/F c. Povečanje časa zadrževanja odpadnih plinov in optimizacija temperature v komori za naknadno zgorevanje v kupolnih pečeh Temperatura komore za naknadno zgorevanje v kupolnih pečeh se optimizira (T > 850 °C) in neprekinjeno spremlja, medtem ko se čas zadrževanja odpadnih plinov čim bolj podaljša (> 2 s). Splošno ustrezna. d. Hitro hlajenje odpadnih plinov Odpadni plin se hitro ohladi s temperature nad 400 °C na manj kot 250 °C pred zmanjševanjem emisij prahu, da se prepreči sinteza PCDD/F de novo. To se doseže z ustrezno zasnovo peči in/ali uporabo sistema za hitro ohlajanje. e. Zmanjšanje kopičenja prahu v toplotnih izmenjevalnikih Kopičenje prahu vzdolž hladilne poti odpadnih plinov se čim bolj zmanjša, zlasti v toplotnih izmenjevalnikih, npr. z uporabo navpičnih izmenjevalnih cevi, učinkovitim notranjim čiščenjem izmenjevalnih cevi, visokotemperaturnim odpraševanjem. Tehnike za zmanjšanje nastajanja emisij NOX in SO2 f. Uporaba goriva ali kombinacije goriv z majhno možnostjo za nastanek NOX Goriva z majhno možnostjo za nastanek NOX vključujejo zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin. Ustrezna v okviru omejitev, povezanih z razpoložljivostjo različnih vrst goriva, na katero lahko vpliva energetska politika države članice. g. Uporaba goriva ali kombinacije goriv z nizko vsebnostjo žvepla Goriva z nizko vsebnostjo žvepla vključujejo zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin. Ustrezna v okviru omejitev, povezanih z razpoložljivostjo različnih vrst goriva, na katero lahko vpliva energetska politika države članice. h. Gorilniki z majhnimi emisijami NOX Glej oddelek 1.4.3. Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi zasnove peči in/ali obratovalnih omejitev. i. Zgorevanje s kisikom Glej oddelek 1.4.3. Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi zasnove peči in potrebe po minimalnem pretoku odpadnih plinov. Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, za taljenje kovin so navedene:

v preglednici 1.18 za livarne železove litine,

v preglednici 1.20 za livarne jekla,

v preglednici 1.22 za livarne neželeznih kovin.

BAT 24. Preglednica 1.7 Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije prahu in NOX v zrak ter okvirna raven emisij za zajete emisije CO v zrak zaradi toplotne obdelave

Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij v zrak pri toplotni obdelavi je uporaba električne energije, proizvedene iz nefosilnih virov energije, v kombinaciji s spodaj navedenima tehnikama (a) in (d) ali vseh spodaj navedenih tehnik. Tehnika Opis Ustreznost Splošne tehnike a. Izbira ustrezne vrste peči in povečanje toplotnega izkoristka peči Glej oddelek 1.4.3. Ustrezna samo za nove naprave ali večje posodobitve naprav. Tehnike za zmanjšanje nastajanja emisij NOX b. Uporaba goriva ali kombinacije goriv z majhno možnostjo za nastanek NOX Goriva z majhno možnostjo za nastanek NOX vključujejo zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin. Ustrezna v okviru omejitev, povezanih z razpoložljivostjo različnih vrst goriva, na katero lahko vpliva energetska politika države članice. c. Gorilniki z majhnimi emisijami NOX Glej oddelek 1.4.3. Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi zasnove peči in/ali obratovalnih omejitev. Zbiranje emisij d. Odsesavanje odpadnih plinov čim bližje viru emisij Odpadni plini iz peči za toplotno obdelavo (npr. žarjenje, staranje, normalizacija, popuščanje napetosti) se odsesavajo z napami ali skozi pokrov. Zbrane emisije se lahko obdelajo s tehnikami, kot so tekstilni filtri. Splošno ustrezna. Snov/parameter Enota Raven emisij, povezana z BAT (dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja) Okvirna raven emisij (dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja) Prah mg/Nm3 1–5 Ni okvirne ravni NOX 20–120 Ni okvirne ravni CO Ni ravni emisij, povezane z BAT 10–100 S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 12.

1.2.1.8 Emisije v zrak, ki nastanejo pri formanju z enkratnimi formami in izdelavi jeder

1.2.1.8

BAT 25. Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij v zrak, ki nastanejo pri formanju z enkratnimi formami in izdelavi jeder, je:

uporaba ustrezne kombinacije spodaj navedenih tehnik (a) do (c), če gre za formanje v pesek z glinenim vezivom,

uporaba spodaj navedene tehnike (d), (e) ali (f) in ustrezne kombinacije spodaj navedenih tehnik (g) do (k), če gre za formanje in izdelavo jeder s peskom s kemičnim vezivom,

uporaba spodaj navedene tehnike (l) za izbiro premazov, ki se nanesejo na forme in jedra. Tehnika Opis Ustreznost Tehnike formanja v pesek z glinenim vezivom (zeleni pesek) a. Uporaba najboljših praks za formanje v zeleni pesek To vključuje tehnike, kot so: Splošno ustrezna. b. Priprava peska z glinenim vezivom z vakuumskim mešanjem in hlajenjem Postopki mešanja in hlajenja se združijo v eno samo fazo postopka z uporabo mešalnika peska pod znižanim tlakom, posledica pa je hlajenje z nadzorovanim uparjanjem vode. Splošno ustrezna. c. Nadomestitev premogovega prahu Premogov prah se nadomesti z dodatki, kot so grafit, koksna moka in zeoliti, s čimer se omogoči znatno znižanje razpršenih emisij med litjem. Ustreznost je lahko omejena zaradi obratovalnih omejitev (npr. manj učinkovito stresanje ali pojav napak pri ulivanju). Tehnike za preprečevanje emisij pri formanju in izdelavi jeder s peskom s kemičnim vezivom d. Izbira nizkoemisijskega sistema veziv za strjevanje v hladnem Izbere se sistem veziv za strjevanje v hladnem, ki ustvarja nizke emisije formaldehida, fenola, furfurilalkohola, izocianatov itd. To vključuje uporabo: Ustreznost je lahko omejena zaradi specifikacij izdelka. e. Izbira sistema veziv za strjevanje s plinom z nizkimi emisijami Izbere se sistem veziv za strjevanje s plinom, ki ustvarja nizke emisije aminov, benzena, formaldehida, fenola, izocianatov itd. To vključuje uporabo: Ustreznost je lahko omejena zaradi specifikacij izdelka. f. Izbira sistema veziv za strjevanje v toplem z nizkimi emisijami Izbere se sistem za strjevanje v toplem, ki ustvarja nizke emisije formaldehida, fenola, furfurilalkohola, benzena, izocianatov itd. To vključuje uporabo: Ustreznost je lahko omejena zaradi specifikacij izdelka. Splošne tehnike za formanje in izdelavo jeder s peskom s kemičnim vezivom g. Optimizacija porabe veziva in smole Glej oddelek 1.4.3. Splošno ustrezna. h. Uporaba najboljših praks za postopke strjevanja v hladnem Glej oddelek 1.4.3. Splošno ustrezna. i. Uporaba najboljših praks za postopke strjevanja s plinom Glej oddelek 1.4.3. Splošno ustrezna. j. Uporaba nearomatskih topil za proizvodnjo jeder s postopkom cold box Uporabljajo se nearomatska topila na osnovi beljakovin ali živalskih maščob (npr. metil estri maščobnih kislin rastlinskega olja) ali silikatnih estrov, da se zmanjšajo emisije HOS (npr. benzen, toluen). Splošno ustrezna. k. Uporaba najboljših praks za postopke strjevanja v toplem Uporabi se lahko več postopkov strjevanja v toplem, vzpostavljeni pa so tudi številni ukrepi za optimizacijo vsakega postopka, med drugim za: Postopek hot box: Postopek warm box: Lupina (Croning): Območje strjevanja in/ali puhala pri jedrih so dobro ventilirani in izsesani, da se učinkovito zajameta amoniak in formaldehid, ki se sprostita med strjevanjem. Splošno ustrezna. Tehnike v zvezi s premazi, ki se nanesejo na forme in jedra l. Nadomestitev premazov na osnovi alkohola s premazi na vodni osnovi Glej oddelek 1.4.3. Ustreznost je lahko omejena pri velikih ali kompleksnih oblikah ulitkov zaradi težav pri kroženju zraka za sušenje. Ni ustrezna za pesek z vezivom iz vodnega stekla, litje magnezija, vakuumsko formanje ali proizvodnjo ulitkov iz manganovega jekla s premazom iz MgO.

natančno dodajanje potrebne količine ključnih sestavin (npr. gline, vode, premogovega prahu ali drugih dodatkov) za obnovitev kemijskih lastnosti vrnjenega zelenega peska,

redno preizkušanje (npr. dnevno) lastnosti zelenega peska (npr. vlažnost, zelena trdnost, kompaktnost, prepustnost, izgube pri vžigu, vsebnost hlapnih snovi).

furanskih smol brez pečenja z nizko vsebnostjo furfurilalkohola (npr. manj kot 40 mas. %), na primer za proizvodnjo železnih ulitkov,

fenolnih/furanskih sistemov brez pečenja s katalizatorjem z nizko vsebnostjo žveplove kisline, na primer za proizvodnjo jeklenih ulitkov,

alifatskih organskih veziv na osnovi npr. alifatskih polialkoholov (namesto aromatskih organskih veziv) za proizvodnjo ulitkov iz železa, jekla, aluminija ali magnezija itd.,

anorganskih geopolimerov na osnovi polisialatov (za proizvodnjo ulitkov iz sive litine, aluminija in jekla itd.),

estrskih silikatov (za proizvodnjo srednjih in velikih jeklenih ulitkov itd.),

alkidnega olja (npr. za enojne ulitke ali proizvodnjo malih serij v jeklarnah),

resol-estra (npr. za lažje zlitine v mali ali srednji proizvodnji),

cementa (na primer za proizvodnjo zelo velikih ulitkov).

anorganskih veziv, npr. natrijevega silikata (vodno steklo), strjenega z uporabo CO2 ali organskih estrov, na primer pri kokilnem litju aluminija,

anorganskih geopolimerov na osnovi polisialatov, strjenih s CO2 (za proizvodnjo ulitkov iz sive litine, aluminija, jekla itd.),

alifatskih organskih veziv na osnovi npr. alifatskih polialkoholov (namesto aromatskih organskih veziv) za proizvodnjo ulitkov iz železa, jekla, aluminija ali magnezija itd.,

fenolnih uretanskih veziv z zelo nizko vsebnostjo prostega fenola in formaldehida (za proizvodnjo ulitkov iz železa in jekla itd.),

fenolnih uretanskih veziv z zmanjšano količino topil (za proizvodnjo ulitkov iz železa in jekla itd.).

anorganskih veziv, kot so geopolimeri na osnovi polisialatov,

anorganskih veziv, strjenih s postopkom warm box brez fenola, formaldehida in izocianatov (na primer za pripravo aluminijastih ulitkov kompleksnih oblik),

alifatskih poliuretanskih veziv za postopek warm box (uporabljajo se kot alternativa postopku cold box).

Strjevanje se izvaja v optimalnem temperaturnem območju (npr. od 220 °C do 300 °C).

Jedra so običajno predhodno premazana s premazi na vodni osnovi, da se preprečijo ožganine na površini jedra, ki lahko povzročijo krhkost med ulivanjem.

Puhala pri jedrih in območje okoli njih so dobro ventilirani in izsesani, da učinkovito zajamejo formaldehid, ki se sprosti med strjevanjem.

Strjevanje se izvaja v nižjem optimalnem temperaturnem območju kot pri postopku hot box (npr. od 150 °C do 190 °C), zaradi česar so emisije in poraba energije manjše kot pri postopku hot box.

Pesek, predhodno premazan s fenol-formaldehidno smolo, se veže s heksametilentetraminom, ki se razgradi pri 160 oC, pri čemer se sprostita formaldehid, potreben za navzkrižno vezavo smole, in amoniak.

BAT 26. Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij v zrak, ki nastanejo pri formanju z enkratnimi formami in izdelavi jeder, je: S tem povezano spremljanje je opisano v ΒΑΤ 12.

uporaba ustrezne kombinacije tehnik iz BAT 25,

zbiranje emisij z uporabo spodaj navedene tehnike (a),

BAT 26.

Preglednica 1.8 Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije prahu, aminov, benzena, formaldehida, fenola in skupnega hlapnega organskega ogljika v zrak, ki nastanejo pri formanju z enkratnimi formami in izdelavi jeder

obdelava odpadnih plinov z uporabo ene od spodaj navedenih tehnik (b) do (f) ali njihove kombinacije. Tehnika Opis Ustreznost Zbiranje emisij a. Odsesavanje emisij, ki nastanejo pri formanju in/ali izdelavi jeder, čim bližje viru emisij Glej oddelek 1.4.3. Ustreznost je lahko omejena v primeru formanja v livarnah železove litine in jekla, ki proizvajajo velike ulitke. Obdelava odpadnih plinov b. Tekstilni filter Glej oddelek 1.4.3. Splošno ustrezna. c. Mokro čiščenje Glej oddelek 1.4.3. Splošno ustrezna. d. Adsorpcija Glej oddelek 1.4.3. Splošno ustrezna. e. Toplotna oksidacija Glej oddelek 1.4.3. Ustreznost je lahko omejena, če je zaradi nizke koncentracije zadevnih spojin v procesnih odpadnih plinih potrebna čezmerna količina energije. Ustreznost rekuperativne in regenerativne toplotne oksidacije za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi zasnove in/ali obratovalnih omejitev. f. Katalitska oksidacija Glej oddelek 1.4.3. Ustreznost je lahko omejena, če so v odpadnih plinih prisotni strupeni katalizatorji ali če je zaradi nizke koncentracije zadevnih spojin v procesnih odpadnih plinih potrebna čezmerna količina energije. Snov/parameter Enota Raven emisij, povezana z BAT (dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja) Prah mg/Nm3 1–5 Amini < 0,5–2,5 Benzen < 1–2 Formaldehid < 1–2 Fenol < 1–2 Skupni hlapni organski ogljik mg C/Nm3 15–50

(a) pri izdelavi jeder se uporabljajo sistemi organskih veziv, ki povzročajo nizke emisije ali nobenih emisij snovi, razvrščenih kot CMR 1A, CMR 1B ali CMR 2 (glej tehnike (d), (e) in/ali (f) v BAT 25);

(b) je izpolnjen eden od naslednjih pogojev ali oba:

toplotna ali katalitična oksidacija se ne uporablja,

zamenjava s premazi na vodni osnovi se ne uporablja.

1.2.1.9 Emisije v zrak, ki nastanejo pri litju, ohlajanju in stresanju v livarnah z enkratnimi formami, vključno z litjem v polno formo

1.2.1.9

BAT 27. Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij v zrak, ki nastanejo pri litju, ohlajanju in stresanju v livarnah z enkratnimi formami, vključno z litjem v polno formo, je: S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 12.

zbiranje emisij z uporabo spodaj navedene tehnike (a),

BAT 27.

Preglednica 1.9 Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije prahu, benzena, formaldehida, fenola in skupnega hlapnega organskega ogljika v zrak, ki nastanejo pri litju, ohlajanju in stresanju v livarnah z enkratnimi formami, vključno z litjem v polno formo

obdelava odpadnih plinov z uporabo ene od spodaj navedenih tehnik (b) do (h) ali njihove kombinacije. Tehnika Opis Ustreznost Zbiranje emisij a. Odsesavanje emisij, ki nastanejo pri litju, ohlajanju in stresanju, čim bliže viru emisij Emisije, ki nastanejo pri litju (zlasti emisije iz ulivanja), ohlajanju in stresanju, se ustrezno odsesavajo. Za postopka litja in ohlajanja to vključuje: Za postopek pretresanja to vključuje: Ustreznost je lahko omejena v primeru livarn železove litine in jekla, ki proizvajajo velike ulitke. Obdelava odpadnih plinov b. Ciklon Glej oddelek 1.4.3. Splošno ustrezna. c. Tekstilni filter Glej oddelek 1.4.3. Splošno ustrezna. d. Mokro čiščenje Glej oddelek 1.4.3. Splošno ustrezna. e. Adsorpcija Glej oddelek 1.4.3. Splošno ustrezna. f. Biofilter Tok odpadnih plinov prehaja skozi plast organskega materiala (kot so šota, resje, kompost, korenine, drevesna skorja, les iglavcev ali njihove različne kombinacije) ali inertnega materiala (kot je glina, aktivno oglje ali poliuretan), kjer zaradi delovanja naravno prisotnih mikroorganizmov biološko oksidirajo v ogljikov dioksid, vodo, anorganske soli in biomaso. Biofilter je občutljiv na prah, visoke temperature in velike razlike v sestavi odpadnih plinov. Morda je treba dodajati hranila. Ustrezen le za obdelavo biološko razgradljivih spojin. g. Toplotna oksidacija Glej oddelek 1.4.3. Ustreznost rekuperativne in regenerativne toplotne oksidacije za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi zasnove in/ali obratovalnih omejitev. Ustreznost je lahko omejena, če je zaradi nizke koncentracije zadevnih spojin v procesnih odpadnih plinih potrebna čezmerna količina energije. h. Katalitska oksidacija Glej oddelek 1.4.3. Ustreznost je lahko omejena, če so v odpadnih plinih prisotni strupeni katalizatorji ali če je zaradi nizke koncentracije zadevnih spojin v procesnih odpadnih plinih potrebna čezmerna količina energije. Snov/parameter Enota Raven emisij, povezana z BAT (dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja) Prah mg/Nm3 1–5 Benzen < 1–2 Formaldehid < 1–2 Fenol < 1–2 Skupni hlapni organski ogljik mg C/Nm3 15–50

omejitev ulivanja na fiksno območje ali mesto, da se olajša zajemanje emisij z uporabo ventilatorjev in ograde (npr. pri serijskem ulivanju),

ograde žlebov za ulivanje in hlajenje.

uporabo ventilatorskih plošč, nameščenih na obeh straneh in na zadnjem delu stresalnika,

uporabo zaprtih enot, opremljenih s strešnimi odprtinami ali odstranljivimi pokrovi (npr. kapelica),

namestitev točke za odsesavanje pod stresalnikom v zaboj za zbiranje peska.

1.2.1.10 Emisije v zrak, ki nastanejo pri precizijskem litju v peno

1.2.1.10

BAT 28. Preglednica 1.10 Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije prahu in skupnega hlapnega organskega ogljika v zrak, ki nastanejo pri precizijskem litju v peno

Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in skupnega hlapnega organskega ogljika v zrak, ki nastanejo pri precizijskem litju v peno, je zbiranje emisij z uporabo spodaj navedene tehnike (a) in obdelava odpadnih plinov z uporabo ustrezne kombinacije spodaj navedenih tehnik (b) do (d). Tehnika Opis Ustreznost Zbiranje emisij a. Odsesavanje emisij, ki nastanejo pri precizijskem litju v peno, čim bližje viru emisij Pri postopkih precizijskega litja v peno se emisije iz pirolize ekspandiranega polimera med ulivanjem in stresanjem odsesavajo na primer z uporabo ograde ali nape. Splošno ustrezna. Obdelava odpadnih plinov b. Tekstilni filter Glej oddelek 1.4.3. Splošno ustrezna. c. Mokro čiščenje Glej oddelek 1.4.3. Splošno ustrezna. d. Toplotna oksidacija Glej oddelek 1.4.3. Ustreznost rekuperativne in regenerativne toplotne oksidacije za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi zasnove in/ali obratovalnih omejitev. Ustreznost je lahko omejena, če je zaradi nizke koncentracije zadevnih spojin v procesnih odpadnih plinih potrebna čezmerna količina energije. Parameter Enota Raven emisij, povezana z BAT (dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja) Prah mg/Nm3 1–5 Skupni hlapni organski ogljik mg C/Nm3 15–50 S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 12.

1.2.1.11 Emisije v zrak, ki nastanejo pri litju v livarnah, ki uporabljajo trajne forme

1.2.1.11

BAT 29 Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij v zrak, ki nastanejo pri litju v livarnah, ki uporabljajo trajne forme, je: S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 12.

preprečevanje nastajanja emisij z uporabo ene od spodaj navedenih tehnik (a) do (e) ali njihove kombinacije,

zbiranje emisij z uporabo spodaj navedene tehnike (f),

BAT 29

Preglednica 1.11 Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije prahu, skupnega hlapnega organskega ogljika in svinca v zrak, ki nastanejo pri litju v livarnah, ki uporabljajo trajne forme

obdelava odpadnih plinov z uporabo ene od spodaj navedenih tehnik (g) do (j) ali njihove kombinacije. Tehnika Opis Ustreznost Preprečevanje emisij a. Splošne tehnike za gravitacijsko in nizkotlačno litje To vključuje tehnike, kot so: Splošno ustrezna. b. Splošne tehnike za visokotlačno litje To vključuje tehnike, kot so: c. Optimizacija procesnih parametrov za centrifugalno in kontinuirano litje Pri centrifugalnem litju se optimizirajo pomembni procesni parametri, kot so vrtenje forme, temperatura ulivanja in temperatura predhodnega segrevanja forme (npr. s simulacijo pretoka), da se zmanjša število napak in čim bolj zmanjšajo emisije. Pri kontinuiranem litju se optimizirajo hitrost litja, temperatura litja in hitrost ohlajanja, da se zmanjšajo emisije in količina vode, porabljene za hlajenje, hkrati pa doseže zahtevana specifikacija izdelka. d. Ločeno pršenje ločilnega sredstva in vode pri visokotlačnem litju Glej oddelek 1.4.2. e. Uporaba ločilnih sredstev brez vode pri visokotlačnem litju Ločilna sredstva brez vode (npr. v obliki prahu) se z elektrostatičnim nanašanjem nanesejo na formo. Zbiranje emisij f. Odsesavanje emisij, ki nastanejo pri litju, čim bliže viru emisij Emisije, ki nastanejo pri litju, vključno z visokotlačnim/nizkotlačnim/kokilnim litjem, centrifugalnim in kontinuiranim litjem, se odsesavajo z uporabo ograd ali odsesovalnih nap. Splošno ustrezna. Obdelava odpadnih plinov g. Tekstilni filter Glej oddelek 1.4.3. Splošno ustrezna. h. Mokro čiščenje Glej oddelek 1.4.3. i. Elektrostatični filter Glej oddelek 1.4.3. j. Toplotna oksidacija Glej oddelek 1.4.3. Ustreznost rekuperativne in regenerativne toplotne oksidacije za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi zasnove in/ali obratovalnih omejitev. Ustreznost je lahko omejena, če je zaradi nizke koncentracije zadevnih spojin v procesnih odpadnih plinih potrebna čezmerna količina energije. Snov/parameter Enota Ravni emisij, povezane z BAT (dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja) Prah mg/Nm3 1–5 Pb 0,05–0,1 Skupni hlapni organski ogljik mg C/Nm3 2–30

izbira ustreznega maziva za preprečevanje napak na površini ulitkov,

optimizirana priprava in uporaba maziva, da bi se izognili čezmerni uporabi.

pravilno mazanje forme in batov, na primer z uporabo emulzij silikonskih olj na vodni osnovi, estrskih olj, sintetičnih voskov,

zmanjšanje porabe ločilnega sredstva in vode na najmanjšo možno mero z optimizacijo postopka pršenja, npr. z uporabo mikro pršenja za nanašanje ločilnih sredstev (glej tudi ΒΑΤ 17(b)).

1.2.1.12 Emisije v zrak pri zaključni obdelavi

1.2.1.12

BAT 30. Preglednica 1.12 Raven emisij, povezana z BAT, za zajete emisije prahu, ki nastanejo pri zaključni obdelavi

Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu v zrak pri zaključni obdelavi je zbiranje emisij s spodaj navedeno tehniko (a) in obdelava odpadnih plinov z uporabo ene od spodaj navedenih tehnik (b) do (d) ali njihove kombinacije. Tehnika Opis Zbiranje emisij a. Odsesovanje emisij, ki nastanejo pri zaključni obdelavi, čim bliže viru emisij Emisije, ki nastanejo pri zaključnih postopkih, kot so posnemanje robov, abrazivno rezanje, čiščenje, drsno brušenje, peskanje, varjenje, dletenje, iglanje, se ustrezno izločijo, na primer z: Obdelava odpadnih plinov b. Ciklon Glej oddelek 1.4.3. c. Tekstilni filter Glej oddelek 1.4.3. d. Mokro čiščenje Glej oddelek 1.4.3. Parameter Enota Raven emisij, povezana z BAT (dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja) Prah mg/Nm3 1–5 S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 12.

ograditvijo prostorov za zaključno obdelavo,

strešno ventilacijo ali streho v obliki kupole,

togo ali nastavljivo odsesovalno napo,

odsesovalno napravo.

1.2.1.13 Emisije v zrak pri ponovni uporabi peska

1.2.1.13

BAT 31. Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij v zrak pri ponovni uporabi peska je: S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 12.

v primeru toplotne regeneracije peska uporaba električne energije, proizvedene iz nefosilnih virov energije, ali obeh spodaj navedenih tehnik (a) in (b),

zbiranje emisij z uporabo spodaj navedene tehnike (c),

BAT 31.

Preglednica 1.13 Preglednica 1.14 Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije prahu in skupnega hlapnega organskega ogljika v zrak pri ponovni uporabi peska Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije NO v zrakX in SO2 pri ponovni uporabi peska

obdelava odpadnih plinov z uporabo ene od spodaj navedenih tehnik (d) do (g) ali njihove ustrezne kombinacije. Tehnika Opis Ustreznost Tehnike za zmanjšanje nastajanja emisij a. Uporaba goriva ali kombinacije goriv z majhno možnostjo za nastanek NOX Goriva z majhno možnostjo za nastanek NOX vključujejo zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin. Ustrezna v okviru omejitev, povezanih z razpoložljivostjo različnih vrst goriva, na katero lahko vpliva energetska politika države članice. b. Uporaba goriva ali kombinacije goriv z nizko vsebnostjo žvepla Goriva z nizko vsebnostjo žvepla vključujejo zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin. Ustrezna v okviru omejitev, povezanih z razpoložljivostjo različnih vrst goriva, na katero lahko vpliva energetska politika države članice. Zbiranje emisij c. Odsesavanje emisij, ki nastanejo pri ponovni uporabi peska, čim bliže viru emisij Emisije, ki nastanejo pri regeneraciji peska, se na primer izločijo z uporabo ograde ali nape. To vključuje odsesavanje dimnih plinov, nastalih v pečeh z vrtinčno plastjo, rotacijskih pečeh ali pečeh s taljenjem na dnu kurišča itd., ki se uporabljajo za toplotno regeneracijo peska. Splošno ustrezna. Obdelava odpadnih plinov d. Ciklon Glej oddelek 1.4.3. Splošno ustrezna. e. Tekstilni filter Glej oddelek 1.4.3. f. Mokro čiščenje Glej oddelek 1.4.3. g. Toplotna oksidacija Glej oddelek 1.4.3. Ustreznost rekuperativne in regenerativne toplotne oksidacije za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi zasnove in/ali obratovalnih omejitev. Ustreznost je lahko omejena, če je zaradi nizke koncentracije zadevnih spojin v procesnih odpadnih plinih potrebna čezmerna količina energije. Snov/parameter Enota Raven emisij, povezana z BAT (dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja) Prah mg/Nm3 1–5 Skupni hlapni organski ogljik mg C/Nm3 5–20 Snov/parameter Postopek Enota Raven emisij, povezana z BAT (dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja) NOx Toplotna regeneracija peska, ki izhaja iz postopka cold box mg/Nm3 50–140 SO2 Toplotna regeneracija peska, pri kateri so bili uporabljeni katalizatorji sulfonske kisline 10–100

1.2.1.14 Vonj

1.2.1.14

BAT 32. Za preprečevanje emisij vonjav ali, kadar to ni mogoče, zmanjšanje teh emisij je najboljša razpoložljiva tehnika, da se v okviru sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1) oblikuje, izvaja in redno pregleduje načrt za obvladovanje vonjav, ki vključuje vse naslednje elemente:

protokol, ki vsebuje ustrezne ukrepe in roke,

protokol za spremljanje vonjav, kot je določen v BAT 33. Dopolni se lahko z meritvami/oceno izpostavljenosti vonjavam ali oceno učinka vonjav,

protokol za odziv na ugotovljene incidente, povezane z vonjavami, npr. upravljanje pritožb in/ali sprejemanje korektivnih ukrepov,

program za preprečevanje in zmanjšanje vonjav, namenjen opredelitvi virov, merjenju/oceni izpostavljenosti vonjavam, opredelitvi prispevkov iz virov ter izvajanju ukrepov za preprečevanje in/ali zmanjšanje vonjav.

BAT 32. Ustreznost

Ustreznost je omejena na primere, kjer se pričakuje in/ali je dokazana obremenitev občutljivih sprejemnikov z vonjavami.

BAT 33. Najboljša razpoložljiva tehnika je redno spremljanje vonjav.

BAT 33. Opis

Vonjave se lahko spremljajo z naslednjimi metodami: Pogostost spremljanja je določena v načrtu za obvladovanje vonjav (glej BAT 32).

Standardi EN (npr. dinamična olfaktometrija v skladu s standardom EN 13725, da se določi koncentracija vonjav, in/ali EN 16841-1 ali -2, da se določi izpostavljenost vonjavam).

Alternativne metode (npr. ocena vpliva vonjav), za katere standardi EN niso na voljo. V takem primeru se lahko uporabijo standardi ISO, nacionalni ali drugi mednarodni standardi, s katerimi se zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostni podatki.

Ustreznost

Ustreznost je omejena na primere, kjer se pričakuje in/ali je dokazana obremenitev občutljivih sprejemnikov z vonjavami.

BAT 34. Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje, ali kjer to ni mogoče, zmanjšanje emisij vonjav je uporaba vseh spodaj navedenih tehnik. Tehnika Opis Ustreznost a. Nadomestitev kemikalij, ki vsebujejo topila na osnovi alkohola ali aromatska topila To vključuje tehnike, kot so: Uporaba premazov na vodni osnovi je lahko omejena zaradi vrste surovine ali specifikacij proizvoda (npr. velike forme/jedra, pesek, vezan z vodnim steklom, ulitki Mg, proizvodnja manganovega jekla s premazom iz MgO). b. Zbiranje in obdelava emisij amina pri izdelavi jeder po postopku cold box Odpadni plini, ki vsebujejo amine in nastanejo pri uplinjanju jeder v postopku cold box, se odsesavajo in obdelajo na primer z mokrim čiščenjem, biofiltrom, toplotno ali katalitično oksidacijo (glej BAT 26). Splošno ustrezna. c. Zbiranje in obdelava emisij HOS pri pripravi, ulivanju, ohlajanju in stresanju peska s kemičnim vezivom Odpadni plini, ki vsebujejo HOS in nastanejo pri pripravi peska s kemičnim vezivom, ulivanju, ohlajanju in stresanju, se odsesavajo in obdelajo na primer z mokrim čiščenjem, biofiltrom, toplotno ali katalitsko oksidacijo (glej BAT 26).

uporaba premazov na vodni osnovi (glej BAT 25(l)),

uporaba alternativnih topil pri proizvodnji jeder po postopku cold box (glej BAT 25(h)).

1.2.1.15 Poraba vode in nastajanje odpadne vode

1.2.1.15

BAT 35. Preglednica 1.15 Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično porabo vode

Najboljša razpoložljiva tehnika za optimizacijo porabe vode in zmanjšanje količine nastale odpadne vode ter izboljšanje možnosti recikliranja vode je uporaba obeh spodaj navedenih tehnik (a) in (b) ter ustrezne kombinacije spodaj navedenih tehnik (c) do (g). Tehnika Opis Ustreznost a. Načrt za upravljanje porabe vode in pregledi v zvezi s porabo vode Načrt za upravljanje porabe vode in pregledi v zvezi s porabo vode so del sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1) in vključujejo: Pregledi se izvajajo najmanj enkrat na leto, da se zagotovijo izpolnitev ciljev načrta za upravljanje porabe vode ter nadaljnje spremljanje in izvajanje priporočil na podlagi teh pregledov. Raven podrobnosti načrta za upravljanje porabe vode in pregledov v zvezi s porabo vode je na splošno povezana z naravo, obsegom in kompleksnostjo naprave. b. Ločevanje vodnih tokov Glej oddelek 1.4.4. Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi ureditve sistema za zbiranje vode. c. Ponovna uporaba in/ali recikliranje vode Vodni tokovi (npr. tehnološka voda, iztoki iz mokrega čiščenja ali hladilne vode) se ponovno uporabijo in/ali reciklirajo v zaprtih ali polzaprtih tokokrogih, po potrebi po čiščenju (glej BAT 36). Stopnja ponovne uporabe in/ali recikliranja vode je omejena z vodno bilanco naprave, vsebnostjo nečistoč in/ali značilnostmi vodnih tokov. d. Preprečevanje nastajanja odpadne vode iz območij za obdelavo in skladiščenje Glej BAT 4(b). Splošno ustrezna. e. Uporaba sistemov za suho odpraševanje To vključuje tehnike, kot so tekstilni filtri in suhi elektrostatični filtri (glej oddelek 1.4.3). Splošno ustrezna. f. Ločeno pršenje ločilnega sredstva in vode pri visokotlačnem litju Glej oddelek 1.4.2. Splošno ustrezna. g. Uporaba odpadne toplote za izhlapevanje odpadne vode Kadar je odpadna toplota stalno na voljo, se lahko uporabi za izhlapevanje odpadne vode. Ustreznost je lahko omejena zaradi fizikalno-kemijskih lastnosti onesnaževal, prisotnih v odpadni vodi, ki se lahko sproščajo v zrak. Vrsta livarne Enota Raven okoljske učinkovitosti, povezana z BAT (letno povprečje) Livarne železove litine m3/t tekoče kovine 0,5–4 Livarne jekla Livarne neželeznih kovin (vse vrste razen HPDC) Livarne neželeznih kovin HPDC 0,5–7 S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 6.

diagrame poteka in vodne masne bilance naprave kot del popisa vhodnih in izhodnih tokov, navedenega v BAT 2,

opredelitev ciljev glede učinkovite porabe vode,

izvajanje tehnik za optimizacijo porabe vode (npr. nadzor porabe vode, ponovna uporaba/recikliranje vode, odkrivanje in popravilo puščanja).

1.2.1.16 Emisije v vodo

1.2.1.16

BAT 36. Preglednica 1.16 Preglednica 1.17 Ravni emisij, povezane z BAT, za neposredne izpuste Ravni emisij, povezane z BAT, za posredne izpuste

Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij v vodo je čiščenje odpadne vode z uporabo ustrezne kombinacije spodaj navedenih tehnik. Tehnika Običajna ciljna onesnaževala Predhodno, primarno in splošno čiščenje, na primer a. Izenačevanje Vsa onesnaževala b. Nevtralizacija Kisline, baze c. Fizično ločevanje, na primer z grabljami, siti, peskolovi, lovilniki olj/ločevalniki maščob, hidrocikloni, ločevalniki olja in vode ali primarnimi usedalniki Večji trdni delci, suspendirane trdne snovi, olja/maščobe Fizikalno-kemijsko čiščenje, na primer d. Adsorpcija Adsorbljiva raztopljena onesnaževala, ki so biološko nerazgradljiva ali inhibicijska, npr. ogljikovodiki, živo srebro, AOX e. Kemično obarjanje Obarljiva raztopljena onesnaževala, ki so biološko nerazgradljiva ali inhibicijska, npr. kovine, fluorid f. Izparevanje Topna onesnaževala (npr. soli) Biološko čiščenje, na primer g. Proces z aktivnim blatom Biološko razgradljive organske spojine h. Membranski bioreaktor Odstranitev trdnih delcev, na primer i. Koagulacija in flokulacija Suspendirane trdne snovi in kovine, vezane na delce j. Usedanje suspendirane trdne snovi in kovine, vezane na delce, ali biološko nerazgradljiva ali inhibicijska onesnaževala k. Filtracija (npr. peščena filtracija, mikrofiltracija, ultrafiltracija, reverzna osmoza) Suspendirane trdne snovi in kovine, vezane na delce l. Flotacija Snov/parameter Enota Raven emisij, povezana z BAT Izvor tokov odpadne vode Adsorbljivi organski halogeni (AOX) (mg/l) 0,1–1 Mokro čiščenje odpadnih plinov iz kupolne peči Kemijska potreba po kisiku (KPK) 25–120 Kokilno litje, čiščenje odpadnih plinov (npr. mokro čiščenje), zaključna obdelava, toplotna obdelava, onesnažena padavinska voda z utrjenih površin, neposredno hlajenje, mokra regeneracija peska in granulacija žlindre iz kupolne peči Skupni organski ogljik (TOC) 8–40 Skupne neraztopljene trdne snovi (TSS) 5–25 Indeks ogljikovodikovega olja (HOI) 0,1–5 Kovine Baker (Cu) 0,1–0,4 Krom (Cr) 0,1–0,2 Svinec (Pb) 0,1–0,3 Nikelj (Ni) 0,1–0,5 Cink (Zn) 0,5–2 Fenolni indeks 0,05–0,5 Skupni dušik (TN) 1–20 S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 13. Snov/parameter Enota Raven emisij, povezana z BAT Izvor tokov odpadne vode Adsorbljivi organski halogeni (AOX) (3) (mg/l) 0,1–1 Mokro čiščenje odpadnih plinov iz kupolne peči Indeks ogljikovodikovega olja (HOI) 0,1–5 Kokilno litje, čiščenje odpadnih plinov (npr. mokro čiščenje), zaključna obdelava, toplotna obdelava, onesnažena padavinska voda z utrjenih površin, neposredno hlajenje, mokra regeneracija peska in granulacija žlindre iz kupolne peči Kovine Baker (Cu) 0,1–0,4 Krom (Cr) 0,1–0,2 Svinec (Pb) 0,1–0,3 Nikelj (Ni) 0,1–0,5 Cink (Zn) 0,5–2 Fenolni indeks 0,05–0,5 S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 13.

1.2.2 Zaključki o BAT za livarne železove litine Zaključki o BAT iz tega oddelka se uporabljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelkov 1.1 in 1.2.1.

1.2.2

1.2.2.1 Energijska učinkovitost

1.2.2.1

BAT 37. Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje energijske učinkovitosti pri taljenju kovin je ustrezna kombinacija spodaj navedenih tehnik. Tehnika Opis Ustreznost a. Povečanje višine jaška v pečeh CBC Glej oddelek 1.4.1. Ustrezna samo za nove naprave ali večje posodobitve naprav. Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi gradbenih in drugih konstrukcijskih omejitev. b. Obogatitev zgorevalnega zraka s kisikom Glej oddelek 1.4.1. Splošno ustrezna. c. Najkrajša obdobja ustavitve vročega podpiha za peči HBC Glej oddelek 1.4.1. Splošno ustrezna. d. Kupolna peč z dolgim delovanjem Glej oddelek 1.4.1. Splošno ustrezna. e. Naknadno zgorevanje odpadnih plinov Glej oddelek 1.4.1. Splošno ustrezna. Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično porabo energije so navedene v BAT 14.

1.2.2.2 Emisije v zrak iz toplotnih postopkov

1.2.2.2

1.2.2.2.1 Emisije v zrak iz taljenja kovin

1.2.2.2.1

BAT 38. Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij v zrak iz taljenja kovin je: S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 12.

uporaba ustrezne kombinacije v postopek vključenih tehnik (a) do (e) pri kupolnih pečeh,

zbiranje emisij z uporabo tehnike (f),

BAT 38.

Preglednica 1.18 Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije prahu, HCl, HF, NOX, PCDD/F, SO2, skupnega hlapnega organskega ogljika in svinca v zrak ter okvirna raven emisij za zajete emisije CO v zrak iz taljenja kovin

obdelava odsesanih odpadnih plinov z uporabo ene od spodaj navedenih tehnik (g) do (l) ali ustrezne kombinacije teh tehnik. Tehnika Opis Ustreznost V postopek vključene tehnike za kupolne peči a. Nadzor kakovosti koksa Koks se nabavlja na podlagi pomembnih specifikacij kakovosti (npr. glede na vezani ogljik, pepel, hlapne snovi, vsebnost žvepla in vlage, povprečni premer velikosti), ki se pred uporabo sistematično nadzorujejo. Splošno ustrezna. b. Prilagoditev kislosti/bazičnosti žlindre Glej oddelek 1.4.3. c. Povečanje višine jaška v pečeh CBC Glej oddelek 1.4.1. Ustrezna samo za nove naprave ali večje posodobitve naprav. Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi gradbenih in drugih konstrukcijskih omejitev. d. Obogatitev zgorevalnega zraka s kisikom Glej oddelek 1.4.3. Splošno ustrezna. e. Kupolna peč z dolgim delovanjem Glej oddelek 1.4.1. Splošno ustrezna. Zbiranje emisij f. Odsesavanje odpadnih plinov čim bližje viru emisij V kupolnih pečeh se odpadni plini odsesavajo: Po odsesavanju se odpadni plini ohladijo na primer z uporabo: Pri indukcijskih pečeh se odpadni plini odsesavajo na primer z uporabo: Pri rotacijskih pečeh se odpadni plini odsesavajo na primer z uporabo odsesovalne nape. Za EAF se odpadni plini odsesavajo na primer z uporabo: Splošno ustrezna. Obdelava odpadnih plinov g. Naknadno zgorevanje odpadnih plinov Glej oddelek 1.4.3. Splošno ustrezna. h. Ciklon Glej oddelek 1.4.3. Splošno ustrezna. i. Adsorpcija Glej oddelek 1.4.3. Splošno ustrezna. j. Suho čiščenje V tok odpadnih plinov se doda in razprši suh prah ali suspenzija/raztopina bazičnega reagenta (npr. apna ali natrijevega bikarbonata). Material reagira s kislimi plini (npr. SO2) in tvori trdne delce, ki se odstranijo s filtriranjem (npr. s tekstilnim filtrom). Splošno ustrezna. k. Tekstilni filter Glej oddelek 1.4.3. Splošno ustrezna. l. Mokro čiščenje Glej oddelek 1.4.3. Splošno ustrezna. Snov/parameter Enota Vrsta peči Raven emisij, povezana z BAT (dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja) Okvirna raven emisij (dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja) Prah mg/Nm3 Indukcijska, rotacijska, EAF 1–5 Ni okvirne ravni emisij CBC, HBC 1–7 HCl CBC, HBC 10–30 HF CBC, HBC, rotacijske peči 1–3 CO Rotacijske peči Ni ravni emisij, povezane z BAT 10–30 CBC, HBC Ni ravni emisij, povezane z BAT 20–220 NOX HBC 20–160 Ni okvirne ravni emisij CBC 20–70 Rotacijske peči 20–100 PCDD/F ng WHO-TEQ/Nm3 CBC, HBC, rotacijske peči < 0,01–0,08 Indukcija <0,01–0,08 SO2 mg/Nm3 HBC 30–100 Rotacijske peči 10–50 CBC 50–150 Skupni hlapni organski ogljik mg C/Nm3 Vse vrste peči 5–30 Pb mg/Nm3 CBC, HBC 0,02–0,1

nad odjemom skozi odprtino za polnjenje na koncu kupolnega odvodnika z uporabo cevi in ventilatorja v smeri toka ali

pod odjemom skozi odprtino za polnjenje z uporabo okroglega obroča.

dolgih cevi za znižanje temperature z naravno konvekcijo,

toplotnih izmenjevalnikov zrak/plin ali olje/plin,

gašenja z vodo.

odsesovalne nape (npr. vrhnje ali stranske nape),

obrobnega odsesavanja,

odsesavanja skozi pokrov.

odsesovalne nape, nameščene na strehi,

vrhnje ali stranske nape,

delne ograde peči (mobilne ali fiksne), nameščene okoli peči in območja prestrezanja,

celotne ograde peči z zaprtjem celotnega prostora okoli peči in območja prestrezanja, opremljenega s premično streho za postopke polnjenja/prestrezanja.

1.2.2.2.2 Emisije v zrak iz noduliranja železove litine

1.2.2.2.2

BAT 39. Preglednica 1.19 Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije prahu v zrak iz noduliranja železove litine

Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij prahu v zrak, ki nastanejo pri noduliranju železove litine, je uporaba spodaj navedene tehnike (a) ali obeh spodaj navedenih tehnik (b) in (c). Tehnika Opis a. Noduliranje brez emisij magnezijevega oksida Uporaba precizijskega litja, pri katerem se magnezijeva zlitina doda kot tableta neposredno v notranjost forme, noduliranje pa poteka med ulivanjem. b. Odsesavanje odpadnih plinov čim bližje viru emisij Kadar pri uporabljeni tehniki noduliranja (npr. sendvič, duktilator) nastajajo emisije magnezijevega oksida, se odpadni plini odsesavajo čim bliže viru emisij z uporabo pritrjene ali premične odsesovalne nape. c. Tekstilni filter Glej oddelek 1.4.3. Zbrani magnezijev oksid se lahko ponovno uporabi za proizvodnjo pigmentov ali ognjevzdržnih materialov. Parameter Enota Raven emisij, povezana z BAT (dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja) Prah mg/Nm3 1–5 S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 12.

1.2.3 Zaključki o BAT za livarne jekla Zaključki o BAT iz tega oddelka se uporabljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelkov 1.1 in 1.2.1.

1.2.3

1.2.3.1 Emisije v zrak iz toplotnih postopkov

1.2.3.1

1.2.3.1.1 Emisije v zrak iz taljenja kovin

1.2.3.1.1

BAT 40. Preglednica 1.20 Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije prahu in PCDD/F v zrak

Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij v zrak iz taljenja kovin je uporaba obeh spodaj navedenih tehnik. Tehnika Opis Zbiranje emisij a. Odsesavanje odpadnih plinov čim bližje viru emisij Odpadni plini iz indukcijskih peči se odsesavajo na primer z uporabo: Odpadni plini iz EAF se odsesavajo na primer z uporabo: Obdelava odpadnih plinov b. Tekstilni filter Glej oddelek 1.4.3. Parameter Enota Raven emisij, povezana z BAT (dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja) Prah mg/Nm3 1–5 PCDD/F ng WHO-TEQ / Nm3 < 0,01–0,08 S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 12.

odsesovalne nape (npr. vrhnje ali stranske nape),

obrobnega odsesavanja,

odsesavanja skozi pokrov.

delne ograde peči (mobilne ali fiksne), nameščene okoli peči in območja prestrezanja,

celotne ograde peči z zaprtjem celotnega prostora okoli peči in območja prestrezanja, opremljenega s premično streho za postopke polnjenja/prestrezanja,

odsesovalne nape (npr. na strehi nameščene, vrhnje ali stranske nape),

neposrednega odsesavanja skozi četrto luknjo v strehi peči.

1.2.3.1.2 Emisije v zrak iz rafiniranja jekla

1.2.3.1.2

BAT 41. Preglednica 1.21 Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije prahu v zrak iz rafiniranja jekla

Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij v zrak iz rafiniranja jekla je uporaba obeh spodaj navedenih tehnik. Tehnika Opis Zbiranje emisij a. Odsesavanje odpadnih plinov čim bližje viru emisij Odpadni plini iz rafiniranja jekla (npr. iz konverterjev za razogljičenje z argonom in kisikom (AOD) ali vakuumsko razogljičenje s kisikom (VOD)) se odsesavajo na primer z neposredno odsesovalno napo ali vrhnjo napo v kombinaciji s pospeševalnim odvodnikom. Odsesani odpadni plini se obdelajo s tehniko (b). Obdelava odpadnih plinov b. Tekstilni filter Glej oddelek 1.4.3. Parameter Enota Raven emisij, povezana z BAT (dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja) Prah mg/Nm3 1–5 S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 12.

1.2.4 Zaključki o BAT za livarne neželeznih kovin Zaključki o BAT iz tega oddelka se uporabljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelkov 1.1 in 1.2.1.

1.2.4

1.2.4.1 Energijska učinkovitost

1.2.4.1

BAT 42. Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje energijske učinkovitosti pri taljenju kovin je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik. Tehnika Opis a. Kroženje staljene kovine v plamenskih pečeh Na plamenskih pečeh je nameščena črpalka, ki omogoča kroženje staljene kovine in zmanjša temperaturni gradient v celotni talilni kopeli (od vrha do dna). b. Zmanjšanje izgub energije zaradi sevanja v talilnih pečeh Talilne peči so prekrite s pokrovom in/ali obložene s sevalnimi ploščami, da se čim bolj zmanjšajo izgube energije zaradi sevanja. Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično porabo energije so navedene v BAT 14.

1.2.4.2 Emisije v zrak iz toplotnih postopkov

1.2.4.2

1.2.4.2.1 Emisije v zrak iz taljenja kovin

1.2.4.2.1

BAT 43. Preglednica 1.22 Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije prahu, HCl, HF, NOX, PCDD/F, SO2 in svinca v zrak ter okvirna raven emisij za zajete emisije CO v zrak iz taljenja kovin

Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij v zrak iz taljenja kovin je zbiranje emisij z uporabo spodaj navedene tehnike (a) in obdelava odpadnih plinov z uporabo ene od spodaj navedenih tehnik (b) do (e) ali njihove kombinacije. Tehnika Opis Zbiranje emisij a. Odsesavanje odpadnih plinov čim bližje viru emisij Odpadni plini iz jaškovnih, talilnih, električnih, plamenskih (s taljenjem na dnu kurišča) in sevalnih peči se odsesavajo z odsesovalno napo (npr. vrhnjo napo). Oprema za odsesavanje je nameščena tako, da omogoča zajemanje emisij med ulivanjem. Odpadni plini iz indukcijskih peči se odsesavajo na primer z uporabo: Odpadni plini iz rotacijskih peči se odsesavajo na primer z odsesovalno napo. Obdelava odpadnih plinov b. Ciklon Glej oddelek 1.4.3. c. Suho čiščenje Glej oddelek 1.4.3. d. Tekstilni filter Glej oddelek 1.4.3. e. Mokro čiščenje Glej oddelek 1.4.3. Snov/parameter Enota Raven emisij, povezana z BAT (dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja) Okvirna raven emisij (dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja) Prah mg/Nm3 1–5 Ni okvirne ravni emisij HCl 1–3 HF < 1 CO Ni ravni emisij, povezane z BAT 5–30 NOX 20–50 Ni okvirne ravni emisij PCDD/F ng WHO-TEQ/Nm3 < 0,01–0,08 SO2 mg/Nm3 < 10 Pb < 0,02–0,1 S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 12.

odsesovalne nape (npr. vrhnje ali stranske nape),

obrobnega odsesavanja,

odsesavanja skozi pokrov.

1.2.4.3 Emisije v zrak iz obdelave in zaščite staljenih kovin

1.2.4.3

BAT 44. Uporaba plinastega klora za obdelavo staljenega aluminija (razplinjevanje/čiščenje) ni najboljša razpoložljiva tehnika.

BAT 45. Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje emisij snovi z visokim potencialom globalnega segrevanja iz zaščite staljene kovine pri taljenju magnezija je uporaba sredstev za nadzor oksidacije z nizkim potencialom globalnega segrevanja.

BAT 45. Opis

Ustrezna sredstva za nadzor oksidacije (pri plinih) z nizkim potencialom globalnega segrevanja vključujejo: Uporaba SO2 povzroči nastanek zaščitnega sloja, sestavljenega iz MgSO4, MgS in MgO.

SO2,

plinske mešanice N2, CO2 in/ali SO2,

plinske mešanice argona in SO2.

1.3 Zaključki o BAT za kovačnice Zaključki o BAT iz tega oddelka se uporabljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.1.

1.3

1.3.1 Energijska učinkovitost

1.3.1

BAT 46. Preglednica 1.23 Okvirna raven za specifično porabo energije na ravni naprave

Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje energijske učinkovitosti pri segrevanju/ponovnem segrevanju in toplotni obdelavi je uporaba vseh spodaj navedenih tehnik. Tehnika Opis Ustreznost a. Optimizacija zasnove peči To vključuje tehnike, kot so: Ustrezna samo za nove naprave ali večje posodobitve naprav. b. Avtomatizacija in nadzor peči Glej oddelek 1.4.1. Splošno ustrezna. c. Optimizacija segrevanja/ponovnega segrevanja vložka To vključuje tehnike, kot so: Splošno ustrezna. d. Predhodno segrevanje zgorevalnega zraka Glej oddelek 1.4.1. Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi pomanjkanja prostora za namestitev regenerativnih gorilnikov. Sektor Enota Okvirna raven (letno povprečje) Kovačnice kWh/t surovin 1700–6500 S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 6.

optimizacija ključnih značilnosti peči (npr. število in vrsta gorilnikov, zračna tesnost in izolacija peči z uporabo ustreznih ognjevzdržnih materialov),

zmanjšanje toplotnih izgub skozi odprtine vrat peči, na primer z uporabo več segmentov, ki jih je mogoče dvigniti, namesto enega v pečeh za kontinuirano ponovno segrevanje,

zmanjšanje števila struktur, ki podpirajo vložek, v peči (npr. nosilci, podporni stebri) in uporaba ustrezne izolacije za zmanjšanje toplotnih izgub zaradi vodnega hlajenja podpornih konstrukcij v pečeh za kontinuirano ponovno segrevanje.

zagotavljanje doslednega doseganja ciljnih temperatur pri segrevanju/ponovnem segrevanju vložka,

izklop opreme v obdobjih nedejavnosti,

optimizacija delovanja peči, npr. izkoriščenost zmogljivosti peči, popravek razmerja med zrakom in gorivom, izboljšanje izolacije.

1.3.2 Učinkovita raba materialov

1.3.2

BAT 47. Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje izkoristka materialov in zmanjšanje količine odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, je uporaba vseh spodaj navedenih tehnik. Tehnika Opis a. Optimizacija procesa To vključuje tehnike, kot so: b. Optimizacija porabe surovin in pomožnih materialov To vključuje tehnike, kot so: c. Recikliranje procesnih ostankov Procesni ostanki (npr. kovinski ostanki iz postopkov priprave surovin, kovanja in zaključne obdelave, uporabljena sredstva za peskanje) se reciklirajo in/ali ponovno uporabijo.

računalniško upravljanje procesov, npr. ciklov segrevanja/ponovnega segrevanja, zaporedij kovanja,

izbira ustreznega kladiva glede na velikost surovca,

prilagoditev velikosti surovin na kovaški strojni liniji (popolnoma avtomatizirano) ali na organizacijskem področju priprave materiala (ročno), da se čim bolj zmanjšata količina ostankov in število postopkov.

uporaba računalniško podprte zasnove optimizacije orodij za kovanje in geometrije kovanja (utopa), da se zmanjša potreba po preizkusih kovanja,

izbor ustrezne vrste hladilnega sredstva/maziva za kovanje, npr. sintetično mazivo za utopno kovanje, disperzije grafita na vodni osnovi,

sistemi za zbiranje in ponovno uporabo hladilnih sredstev/maziv pri utopnem kovanju.

1.3.3 Vibracije

1.3.3

BAT 48. Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje vibracij, ki nastanejo pri kovanju, je uporaba tehnik za zmanjševanje vibracij in izboljšanje izolacije.

BAT 48. Opis

Tehnike za zmanjševanje vibracij in izboljšanje izolacije za kovaško opremo vključujejo vgradnjo komponent, ki dušijo vibracije, npr. večplastnih elastomernih izolatorjev ali viskoznih vzmetnih izolatorjev pod nakovalom, vzmetnih ohišij pod nosilcem kladiva.

Ustreznost

Ustrezna samo za nove naprave in/ali večje posodobitve naprav.

1.3.4 Spremljanje emisij v zrak

1.3.4

BAT 49. Najboljša razpoložljiva tehnika je vsaj tako pogosto spremljanje zajetih emisij v zrak, kot je navedeno spodaj, v skladu s standardi EN. Če standardi EN niso na voljo, je najboljša razpoložljiva tehnika uporaba standardov ISO, nacionalnih ali drugih mednarodnih standardov, s katerimi se zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostni podatki. Snov/parameter Posebni postopek Standardi Najmanjša pogostost spremljanja Spremljanje, povezano z Dušikovi oksidi (NOX) Segrevanje/ponovno segrevanje, toplotna obdelava EN 14792 Enkrat na leto BAT 50 Ogljikov monoksid (CO) Segrevanje/ponovno segrevanje, toplotna obdelava EN 15058

1.3.5 Emisije v zrak

1.3.5

1.3.5.1 Razpršene emisije v zrak

1.3.5.1

BAT 50. Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje razpršenih emisij v zrak je uporaba obeh spodaj navedenih tehnik. Tehnika Opis a. Operativni in tehnični ukrepi To vključuje tehnike, kot so: b. Odsesavanje emisij iz peskanja Emisije iz peskanja. Odsesani odpadni plini se obdelajo s tehnikami, kot so tekstilni filtri.

uporaba zaprtih vreč ali sodov za ravnanje z materiali z disperznimi ali vodotopnimi komponentami, npr. pomožnimi sredstvi,

skrajšanje transportnih razdalj,

učinkovito ravnanje z materiali.

1.3.5.2 Emisije v zrak iz segrevanja/ponovnega segrevanja in toplotne obdelave

1.3.5.2

BAT 51. Preglednica 1.24 Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije NOX v zrak in okvirna raven emisij za zajete emisije CO v zrak

Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij NOX v zrak iz segrevanja, ponovnega segrevanja in toplotne obdelave ob omejevanju emisij CO je uporaba električne energije, proizvedene iz nefosilnih virov energije, ali ustrezne kombinacije spodaj navedenih tehnik. Tehnika Opis Ustreznost a. Uporaba goriva ali kombinacije goriv z majhno možnostjo za nastanek NOX Goriva z majhno možnostjo za nastanek NOX vključujejo zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin. Splošno ustrezna. b. Optimizacija zgorevanja Ukrepi, sprejeti za čim večjo učinkovitost pretvorbe energije v peči, ki hkrati zagotavljajo čim manjše emisije (zlasti CO). To se doseže s kombinacijo tehnik, med drugim z dobro zasnovo peči, optimizacijo temperature (npr. učinkovito mešanje goriva in zgorevalnega zraka) in zadrževalnega časa v območju zgorevanja ter uporabo avtomatizacije in nadzora peči. c. Avtomatizacija in nadzor peči Glej oddelek 1.4.1. d. Recirkulacija dimnih plinov Recirkulacija (zunanja) dela dimnih plinov v zgorevalno komoro, da se nadomesti del svežega zgorevalnega zraka, kar ima dvojni učinek, in sicer zniža temperaturo in omejuje vsebnost O2 za oksidacijo dušika, zaradi česar je nastajanje NOX omejeno. Vključuje dovajanje dimnih plinov iz peči v plamen, da se zniža vsebnost kisika in s tem zniža temperatura plamena. Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi pomanjkanja prostora. e. Gorilniki z majhnimi emisijami NOX Glej oddelek 1.4.3. Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi zasnove in/ali obratovalnih omejitev. f. Omejitev temperature predhodnega segrevanja zraka Z omejevanjem temperature predhodnega segrevanja zraka se zmanjša koncentracija emisij NOX. Doseči je treba ravnovesje med povečanjem rekuperacije toplote dimnih plinov in zmanjšanjem emisij NOX. Splošno ustrezna. g. Zgorevanje s kisikom Glej oddelek 1.4.3. Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi zasnove peči in potrebe po minimalnem pretoku odpadnih plinov. h. Brezplamensko zgorevanje Glej oddelek 1.4.3. Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi zasnove peči (tj. prostornine peči, prostora za gorilnike, razdalje med gorilniki) in potrebe po spremembi ognjevzdržne obloge peči. Ni ustrezna za peči, ki delujejo pri temperaturi, nižji od temperature samovžiga, potrebne za brezplamensko zgorevanje. Parameter Enota Proces(i) Raven emisij, povezana z BAT (dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja) Okvirna raven emisij (dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja) NOX mg/Nm3 Segrevanje/ponovno segrevanje/toplotna obdelava 100–250 Ni okvirne ravni CO Segrevanje/ponovno segrevanje/toplotna obdelava Ni ravni emisij, povezane z BAT 10–100 S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 48.

1.3.6 Poraba vode in nastajanje odpadne vode

1.3.6

BAT 52.Opomba:

Najboljša razpoložljiva tehnika za optimizacijo porabe vode in zmanjšanje količine nastale odpadne vode je uporaba obeh spodaj navedenih tehnik (a) in (b). BAT 52 se uporablja le, kadar je nastajanje odpadne vode opredeljeno kot pomembno na podlagi popisa vhodnih in izhodnih tokov, navedenega v BAT 2. Tehnika Opis Ustreznost a. Ločevanje vodnih tokov Glej oddelek 1.4.4. Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi ureditve sistema za zbiranje vode. b. Ponovna uporaba in/ali recikliranje vode Vodni tokovi (npr. tehnološka voda, hladilna voda) se ponovno uporabijo in/ali reciklirajo v zaprtih ali polzaprtih tokokrogih, po potrebi po čiščenju. Stopnja ponovne uporabe in/ali recikliranja vode je omejena z vodno bilanco naprave, vsebnostjo nečistoč in/ali značilnostmi vodnih tokov.

1.4 Opis tehnik

1.4

1.4.1 Tehnike za povečanje energijske učinkovitosti Tehnika Opis Avtomatizacija in nadzor peči Postopek segrevanja se optimizira z uporabo računalniškega sistema, ki nadzoruje ključne parametre, kot so temperatura peči in vložka, razmerje med zrakom in gorivom ter tlak v peči. Izboljšanje izkoristka litja in zmanjšanje nastajanja izmeta Sprejeti so ukrepi za povečanje učinkovitosti litja in zmanjšanje nastajanja izmeta, npr.: Povečanje višine jaška v pečeh CBC Povečanje višine jaška v kupolnih pečeh s hladnim podpihom omogoča, da zgorevalni plini dlje ostanejo v stiku z vložkom, kar omogoča večji prenos toplote. Kupolna peč z dolgim delovanjem Kupolna peč je nastavljena za dolgo delovanje, da se čim bolj zmanjšajo vzdrževanje in procesne spremembe. To je mogoče doseči z uporabo odpornejših ognjevzdržnih oblog peči v jašku, na dnu in v kurišču, z vodnim hlajenjem stene peči in z vodno hlajenimi cevmi za peskanje, ki prodrejo globlje v jašek peči. Najkrajša obdobja ustavitve vročega podpiha za peči HBC Skrajšanje obdobij ustavitve vročega podpiha s programiranjem časovnega razporeda postopkov formanja in litja, da se zagotovi razumno stalna potreba po kovini. Zgorevanje s kisikom Zgorevalni zrak se v celoti ali delno nadomesti s čistim kisikom. Zgorevanje s kisikom se lahko uporablja v kombinaciji z brezplamenskim zgorevanjem. Obogatitev zgorevalnega zraka s kisikom Obogatitev zgorevalnega zraka s kisikom se izvede neposredno pri dovajanju podpiha ali z vbrizgavanjem kisika v koksno plast ali prek šob. Naknadno zgorevanje odpadnih plinov Glej oddelek 1.4.3. Predhodno segrevanje zgorevalnega zraka Ponovna uporaba dela toplote, predelane iz toplote dimnih plinov, nastalih pri zgorevanju, za predgretje zraka, ki se uporablja pri zgorevanju. To se lahko na primer doseže z regenerativnimi ali rekuperacijskimi gorilniki (glej spodaj). Doseči je treba ravnovesje med povečanjem rekuperacije toplote dimnih plinov in zmanjšanjem emisij NOX. Rekuperacijski gorilnik Rekuperacijski gorilniki uporabljajo različne vrste rekuperatorjev (npr. toplotne izmenjevalnike s sevalno, konvekcijsko ali kompaktno zasnovo ali zasnovo s cevnimi sevali) za neposredno rekuperacijo toplote iz dimnih plinov, ki se nato uporabljajo za predhodno segrevanje zgorevalnega zraka. Regenerativni gorilnik Regenerativni gorilniki so sestavljeni iz dveh gorilnikov, ki delujeta izmenično in vsebujeta plasti iz ognjevzdržnih ali keramičnih materialov. Ko en gorilnik deluje, ognjevzdržni ali keramični materiali drugega gorilnika absorbirajo toploto dimnih plinov, ki se nato uporabi za predhodno segrevanje zgorevalnega zraka. Izbira energijsko učinkovite vrste peči Pri izbiri peči se upošteva energijska učinkovitost peči, npr. peči, ki omogočajo predhodno segrevanje in sušenje vložka pred območjem taljenja. Tehnike za povečanje toplotnega izkoristka peči Ukrepi, sprejeti za povečanje učinkovitosti pretvorbe energije v talilnih pečeh in pečeh za toplotno obdelavo ob hkratnem zmanjšanju emisij (zlasti prahu in CO). To se doseže z uporabo vrste ukrepov za optimizacijo procesa glede na vrsto peči, vključno z optimizacijo temperature (npr. učinkovito mešanje goriva in zgorevalnega zraka) in časa zadrževanja v območju zgorevanja ter uporabo avtomatizacije in nadzora peči (glej zgoraj). Ukrepi za nekatere posebne peči vključujejo naslednje: za kupolne peči: za indukcijske peči: za rotacijske peči: za EAF: za jaškovne peči: za plamenske peči: za talilne peči: Uporaba čistih odpadnih kovin Taljenje čistih odpadnih kovin preprečuje, da bi žlindra prevzela nekovinske spojine in/ali da bi te razgradile ognjevzdržne obloge peči ali livarskih loncev.

optimizacija postopkov taljenja in ulivanja, da se na primer zmanjšajo izgube pri taljenju, prekomerno čiščenje in pregledovanje, stopnje nastajanja izmeta;

optimizacija formanja in izdelave jeder za zmanjšanje nastajanja izmeta, ki je posledica pomanjkljivosti v formah in jedrih;

optimizacija napajalnih in oddušnih sistemov;

uporaba izoliranih eksotermnih dovajalnih naprav.

optimizacija obratovalnega režima,

izogibanje previsoki temperaturi,

enotno polnjenje,

zmanjšanje izgub zraka,

upoštevanje dobre prakse pri postavljanju oblog;

zahteve glede vložka (npr. optimalna velikost in gostota za vhodne materiale in izmet),

zaprt pokrov peči,

najkrajši čas zadrževanja,

ohranjanje tekoče osnove v peči,

dodajanje naogljičevalcev na začetku cikla taljenja,

delovanje na najvišji ravni vhodne moči,

nadzor temperature, da se prepreči pregrevanje,

preprečevanje prekomernega kopičenja žlindre z optimizacijo talilnih temperatur,

zmanjšanje in nadzor obrabe ognjevzdržnih oblog peči,

kadar obratuje več indukcijskih peči, se poraba energije optimizira z upravljanjem najvišje obremenitve;

uporaba antracita in silicija za zaščito pred taljenjem,

prilagoditev hitrosti neprekinjenega ali prekinjenega vrtenja peči, da se doseže največji prenos toplote,

prilagoditev moči in kota gorilnika, da se doseže največji prenos toplote;

krajši čas taljenja in/ali obdelave kovin z uporabo naprednih nadzornih metod, na primer za sestavo in težo vstopnih materialov, temperaturo taline ter učinkovite metode vzorčenja in odstranjevanja žlindre;

izbira velikosti peči glede na stalno potrebo po taljenju, da se doseže neprekinjen postopek taljenja,

stalna napolnjenost jaška s polnilnim materialom za optimalno rekuperacijo toplote,

prilagoditev zasnove jaška določenemu polnilnemu materialu za optimalno porazdelitev polnilnega materiala v jašku,

redno čiščenje peči,

neodvisen nadzor razmerja med gorivom in zrakom za vsak plinski gorilnik,

neprekinjeno spremljanje CO ali vodika za vsako vrsto gorilnikov,

dodajanje kisika nad območjem taljenja za zagotovitev naknadnega zgorevanja v zgornjem delu jaška,

predhodno segrevanje vložka z uporabo odpadne toplote, pridobljene iz dimnih plinov;

predhodno segrevanje vložka v primeru plamenskih peči s suhim dnom kurišča ali plamenskih peči s stranskimi vrtinami,

uporaba gorilnikov z avtomatskim uravnavanjem temperature;

predgretje talilnega lonca pred polnjenjem,

uporaba talilnih loncev z visoko toplotno prevodnostjo in odpornostjo proti toplotnim šokom (npr. iz grafita),

čiščenje sten talilnega lonca takoj po praznjenju, da se odstranijo žlindra ali posnemki.

1.4.2 Tehnike za povečanje izkoristka materialov Tehnika Opis Prilagoditev kislosti/bazičnosti žlindre Uporaba ustreznega talila (npr. apnenca za kislinske in kalcijevega fluorida za bazične postopke pri kupolni peči), da žlindra postane dovolj tekoča in se loči od železa. Izboljšanje izkoristka litja in zmanjšanje nastajanja izmeta Glej oddelek 1.4.1. Mehanska predobdelava žlindre/posnemkov/prahu iz filtrov/izrabljenih ognjevzdržnih oblog za lažje recikliranje Nastala žlindra/posnemki/prah iz filtrov/izrabljene ognjevzdržne obloge se predhodno obdelajo na kraju samem s tehnikami, kot so drobljenje, ločevanje, granulacija, magnetno ločevanje. Optimizacija porabe veziv in smol Ukrepi za optimizacijo porabe veziv in smol vključujejo: Ločeno pršenje ločilnega sredstva in vode pri visokotlačnem litju Voda in ločilna sredstva se na formo nanesejo ločeno z uporabo dodatne vrste šob, nameščenih na razpršilni glavi. Najprej se razprši voda, kar povzroči znatno hlajenje forme pred nanosom ločilnega sredstva, zaradi česar se zmanjšajo emisije in poraba ločilnih sredstev in vode. Uporaba najboljših praks za postopke strjevanja v hladnem Prakse vključujejo naslednje (v skladu z uporabljenim sistemom veziv): Uporaba najboljših praks za postopke strjevanja s plinom Prakse vključujejo naslednje (glede na uporabljeni postopek strjevanja): za fenolne uretanske smole (postopek cold box): za resol-estrske smole: za s CO2 strjene smole (npr. bazične fenolne, silikatne): za z SO2 strjene smole (npr. fenolne, epoksi/akrilne): Uporaba čistih odpadnih kovin Glej oddelek 1.4.1.

uporabo kakovosti peska, ki je skladna s sistemom veziv,

dobro upravljanje skladiščenja peska in testiranja peska (čistost, velikost zrn, oblika, vlaga),

nadzor temperature,

vzdrževanje in čiščenje mešalnika,

preverjanje kakovosti forme (da se preprečijo in po potrebi popravijo napake na formi),

optimizacijo postopka dodajanja veziv,

optimizacijo delovanja mešalnika.

nadzor temperature: temperatura peska je čim bolj konstantna in dovolj nizka, da se preprečijo emisije, ki jih povzroča izhlapevanje. Za fenolne in furanske sisteme, katalizirane s kislino, ter sisteme s poliuretanskimi in estrskimi silikati je optimalno temperaturno območje med 15 oC in 25 oC. Za resol-estrske sisteme je optimalno temperaturno območje med 15 oC in 35 oC;

za furanske sisteme, katalizirane s kislino je:

vsebnost prostega (monomera) furfuril alkohola v smoli čim manjša (npr. manj kot 40 mas. %) ter

vsebnost žvepla v kislem katalizatorju se zmanjša z nadomestitvijo dela sulfonske kisline z močno organsko kislino brez žvepla.

poraba aminov se čim bolj zmanjša z optimizacijo procesa difuzije v jedru, običajno z računalniško simulacijo za optimizacijo pretoka plina,

temperatura peska se ohranja čim bolj konstantna med 20 oC in 25 oC, da se čim bolj zmanjšata čas uplinjanja in poraba aminov,

vlaga v pesku se ohranja pod 0,1 %, zrak za uplinjanje in prepihavanje pa se posuši,

jedrovniki so dobro zatesnjeni, da se omogoči odsesavanje plinskega aminskega katalizatorja, jedra pa se temeljito očistijo, da se prepreči sproščanje aminov med skladiščenjem jeder;

temperatura peska se ohranja čim bolj konstantna, med 15 oC in 30 oC,

strjevanje bazične fenolne smole se doseže z uporabo metil formata, ki se uplinja z zrakom, običajno segretim do 80 oC,

jedrovniki in plinske glave so pravilno zatesnjeni, odzračevanje jedrovnikov pa je zasnovano tako, da ustvarja rahel protitlak, tako da hlapi za strjevanje ostanejo dovolj dolgo za potek reakcije;

natančna količina plina CO2, potrebna za strjevanje smol, se določa z uporabo krmilnika pretoka in časovnika, da se dosežeta najboljša trdnost in čas shranjevanja,

za silikatne smole se uporabljajo tekoča razgradna sredstva (npr. topni ogljikovi hidrati), da se poveča hitrost uplinjanja;

obdobju uplinjanja sledi prepihavanje z istim inertnim plinom (npr. dušikom), ki se uporablja za strjevanje, ali z zrakom, da se iz peska odstrani presežek žveplovega dioksida, ki ni reagiral,

jedrovniki so dobro zatesnjeni, jedra pa se temeljito očistijo, da se prepreči izpust plina med skladiščenjem jeder.

1.4.3 Tehnike za zmanjšanje emisij v zrak Tehnika Opis Prilagoditev kislosti/bazičnosti žlindre Glej oddelek 1.4.2. Adsorpcija Odstranjevanje onesnaževal iz toka procesnih odpadnih plinov ali toka odpadnih plinov z zadržanjem na trdni površini (kot adsorbent se običajno uporablja aktivno oglje). Adsorpcija je lahko regenerativna ali neregenerativna. Katalitska oksidacija Tehnika za zmanjšanje emisij, pri kateri se gorljive spojine v toku odpadnih plinov oksidirajo z zrakom ali kisikom v katalizatorski plasti. Katalizator omogoča oksidacijo pri nižjih temperaturah in v manjši opremi kot pri toplotni oksidaciji. Običajna temperatura oksidacije je 200 °C do 600 °C. Ciklon Oprema za odstranitev prahu iz toka odpadnih plinov s centrifugalnimi silami, običajno v stožčasti komori. Cikloni se predvsem uporabljajo kot predhodno čiščenje pred dodatnim odpraševanjem ali zmanjševanjem vsebnosti organskih spojin. Uporabljajo se lahko tudi multicikloni. Suho čiščenje V tok odpadnih plinov se doda in razprši suh prah ali suspenzija/raztopina bazičnega reagenta (npr. apna ali natrijevega bikarbonata). Material reagira s kislimi plini (npr. SO2), da se tvori trdna snov, ki se odstrani s filtracijo (npr. s tekstilnim filtrom). Elektrostatični filter Elektrostatični filtri delujejo tako, da se delci naelektrijo in ločijo pod vplivom električnega polja. Delujejo lahko v zelo različnih pogojih. Učinkovitost zmanjševanja emisij je lahko odvisna od števila polj, časa zadrževanja (velikosti) in predhodnih naprav za odstranjevanje delcev. Običajno vključujejo od dve do pet polj, lahko pa vsebujejo do sedem polj za najnaprednejše elektrostatične filtre. Elektrostatični filtri so lahko suhi ali mokri, odvisno od uporabljene tehnike zbiranja prahu z elektrod. Mokri elektrostatični filtri se običajno uporabljajo na ravni finega čiščenja za odstranjevanje ostankov prahu in kapljic po mokrem pranju. Odsesavanje emisij, ki nastanejo pri formanju in/ali izdelavi jeder, čim bliže viru emisij Emisije, ki nastanejo pri formanju (vključno z izdelavo modelov) in/ali izdelavi jeder, se odsesavajo. Izbrani odsesovalni sistem je odvisen od vrste postopka formanja/izdelave jeder. Tekstilni filter Tekstilni filtri, pogosto imenovani tudi vrečasti filtri, so izdelani iz porozne tkanine ali klobučevine, skozi katero prehajajo plini, da se odstranijo delci. Tekstilni filtri so lahko v obliki ponjav, vložkov ali vreč, pri čemer je več posameznih enot tekstilnih filtrov združenih v skupino. Za uporabo tekstilnega filtra je treba izbrati material, ki je ustrezen za značilnosti zadevnih odpadnih plinov in najvišjo obratovalno temperaturo. Brezplamensko zgorevanje Brezplamensko zgorevanje se doseže z ločenim vbrizgavanjem goriva in zgorevalnega zraka v zgorevalno komoro peči z visoko hitrostjo, da se prepreči nastanek plamena in zmanjša toplotno tvorjenje NOX, hkrati pa se toplota bolj enakomerno porazdeli po komori. Brezplamensko zgorevanje se lahko uporablja v kombinaciji z zgorevanjem kisikovega goriva (glej oddelek 1.4.1). Avtomatizacija in nadzor peči Glej oddelek 1.4.1. Gorilnik z majhnimi emisijami NOX Ta tehnika (vključno z gorilniki z izjemno majhnimi emisijami NOX) temelji na načelih znižanja najvišje temperature plamenov. Z mešanjem zraka/goriva se zmanjša razpoložljivost kisika in zniža najvišja temperatura plamenov, s čimer se upočasnita pretvorba dušika, vezanega v gorivu, v NOX in toplotno tvorjenje NOX, učinkovitost zgorevanja pa ostane velika. Optimizacija porabe veziva in smole Glej oddelek 1.4.2. Obogatitev zgorevalnega zraka s kisikom Glej oddelek 1.4.1. Zgorevanje s kisikom Glej oddelek 1.4.1. Naknadno zgorevanje odpadnih plinov Naknadno zgorevanje CO in drugih organskih spojin v odpadnih plinih iz peči se uporablja za zmanjšanje emisij in rekuperacijo toplote. Nastala toplota se rekuperira s toplotnim izmenjevalnikom in uporabi za predhodno segrevanje plavžnega zraka ali druge notranje namene. V pečeh HBC poteka naknadno zgorevanje v ločeni komori za naknadno zgorevanje, ki se predhodno segreje z gorilnikom na zemeljski plin. V pečeh CBC poteka naknadno zgorevanje neposredno v jašku kupolne peči. V rotacijskih pečeh se naknadno zgorevanje izvaja z uporabo dodatnega gorilnika, nameščenega med pečjo in toplotnim izmenjevalnikom. Izbira ustrezne vrste peči Izbira ustreznih vrst peči na podlagi ravni emisij in tehničnih meril, npr. vrste postopka, kot je neprekinjena ali serijska proizvodnja, zmogljivosti peči, vrste ulitkov, razpoložljivosti surovin, prožnosti glede na čistost surovin in spremembo zlitine. Upošteva se tudi energijska učinkovitost peči (glej tehniko Izbira energijsko učinkovite vrste peči v oddelku 1.4.1). Nadomestitev premazov na osnovi alkohola s premazi na vodni osnovi Nadomestitev premazov form in jeder na osnovi alkohola z vodnimi premazi. Vodni premazi se sušijo na zunanjem zraku ali v sušilnih pečeh. Toplotna oksidacija Tehnika za zmanjšanje emisij, pri kateri se gorljive spojine v toku odpadnih plinov oksidirajo tako, da se v zgorevalni komori z zrakom ali kisikom segrevajo do temperature, ki je nad njeno točko samovžiga, in ohranijo na visoki temperaturi dovolj dolgo, da se konča zgorevanje v ogljikov dioksid in vodo. Običajna temperatura zgorevanja je 800 °C do 1000 °C. Izvaja se več vrst toplotne oksidacije: Uporaba najboljših praks za postopke strjevanja v hladnem Glej oddelek 1.4.2. Uporaba najboljših praks za postopke strjevanja s plinom Glej oddelek 1.4.2. Mokro čiščenje Odstranjevanje plinastih ali trdnih onesnaževal iz plinskega toka z masnim prenosom v tekoče topilo, pogosto vodo ali vodno raztopino. Vključuje lahko kemijsko reakcijo (npr. v pralniku s kislino ali bazo). V nekaterih primerih se lahko iz topila ponovno pridobijo spojine. To vključuje venturijeve pralnike.

Formanje v naravni/zeleni pesek: Odsesavajo se odpadni plini, ki nastajajo na območjih priprave naravnega ali zelenega peska (npr. kjer poteka transport, sejanje, mešanje in hlajenje) in v prostorih za formanje, zlasti med ulivanjem. Pri strojih za avtomatsko formanje se za zbiranje emisij uporabljajo ustrezni odsesovalni sistemi (npr. odsesavanje skozi streho). Pri ročnem formanju se odsesavanje čim bližje viru emisij doseže z uporabo premičnih odsesovalnih nap.

Strjevanje v hladnem, strjevanje s plinom, strjevanje v toplem: Pri strojih za avtomatsko formanje se za zbiranje emisij uporabljajo odsesovalni sistemi (npr. pritrjene odsesovalne nape, odsesovanje z vrha). Pri ročnem formanju se odsesavanje čim bliže viru emisije izvaja s premičnimi odsesovalnimi napami. V primeru, da premičnih nap ni mogoče uporabiti zaradi velikosti forme in/ali prostorskih omejitev, se odsesavanje izvede v livarskem prostoru. Stroji za oblikovanje jeder so zaprti, iz njih pa se odsesavajo odpadni plini. Odsesavanje se uporablja tudi med preverjanjem sveže izdelanih jeder, ravnanjem z njimi in njihovim skladiščenjem (npr. z uporabo nap na kontrolni mizi, nad prostori za ravnanje z njimi in prostori za začasno skladiščenje).

enostavna toplotna oksidacija: toplotna oksidacija brez pridobivanja energije iz zgorevanja,

rekuperativna toplotna oksidacija, toplotna oksidacija, pri kateri se na podlagi posrednega prenosa toplote uporablja toplota odpadnih plinov,

regenerativna toplotna oksidacija: toplotna oksidacija, pri kateri se vhodni tok odpadnega plina segreva, ko pred vstopom v zgorevalno komoro prehaja prek sloja s keramičnimi polnili. Prečiščeni vroči plini iz te komore izstopijo s prehodom prek sloja (ali več slojev) s keramičnimi polnili (ohlajenega z vhodnim tokom odpadnega plina v prejšnjem ciklu zgorevanja). Ta ponovno ogreti sloj s polnili nato začne nov cikel zgorevanja s predhodnim ogrevanjem novega vhodnega toka odpadnega plina.

1.4.4 Tehnike za zmanjšanje emisij v vodo Tehnika Opis Proces z aktivnim blatom Pri procesu z aktivnim blatom se mikroorganizmi vzdržujejo kot suspenzija v odpadni vodi, celotna mešanica pa se mehansko ozračuje. Zmes aktivnega blata se pošlje v obrat za ločevanje, od koder se blato reciklira v ozračevalni bazen. Adsorpcija Odstranjevanje topnih snovi (topljencev) iz odpadne vode, tako da se prenesejo na površino trdnih, visoko poroznih delcev (običajno aktivno oglje). Aerobno čiščenje Biološka oksidacija raztopljenih organskih onesnaževal s kisikom z uporabo metabolizma mikroorganizmov. V prisotnosti raztopljenega kisika, ki se vbrizga kot zrak ali čisti kisik, se organske sestavine mineralizirajo v ogljikov dioksid in vodo ali se pretvorijo v druge metabolite in biomaso. Kemično obarjanje Pretvorba raztopljenih onesnaževal v netopno spojino z dodajanjem kemičnih sredstev za obarjanje. Trdne oborine, ki nastanejo, se nato ločijo z usedanjem, flotacijo z zrakom ali filtracijo. Po potrebi temu sledi mikrofiltracija ali ultrafiltracija. Za obarjanje fosforja se uporabljajo multivalentni kovinski ioni (npr. kalcij, aluminij, železo). Kemijska redukcija Pretvorba onesnaževal s kemičnimi reducenti v podobne, vendar manj škodljive ali nevarne spojine. Koagulacija in flokulacija Koagulacija in flokulacija se uporabljata za ločevanje suspendiranih trdnih snovi iz odpadne vode in se pogosto izvedeta ena za drugo. Koagulacija se izvede z dodatkom koagulantov z nasprotnim nabojem od naboja suspendiranih trdnih snovi. Flokulacija se izvaja z dodajanjem polimerov, tako da trki mikrodelcev povzročijo povezovanje polimerov v večje kosme. Izenačevanje Uravnoteženje tokov in onesnaženosti na vstopu v končno čiščenje odpadnih voda z uporabo osrednjih bazenov. Izenačevanje je lahko decentralizirano ali se izvaja z drugimi tehnikami upravljanja. Izparevanje Izhlapevanje odpadne vode je postopek destilacije, pri katerem je voda hlapna snov, koncentrat pa je ostanek na dnu, (ki ga je treba npr. reciklirati ali odstraniti). Cilj tega postopka je zmanjšati količino odpadne vode ali koncentrirati matične lužine. Hlapna para se zbira v kondenzatorju, kondenzirana voda pa se po potrebi po naknadni obdelavi reciklira. Obstaja več vrst uparjalnikov: uparjalniki z naravnim kroženjem, navpični uparjalniki s kratkimi cevmi, uparjalniki s košaro, uparjalniki s padajočim filmom, tankoslojni uparjalniki. Značilna ciljna onesnaževala so topna onesnaževala (npr. soli). Filtriranje Ločevanje trdnih snovi iz odpadnih voda, tako da se usmerijo skozi porozni medij, na primer peščena filtracija, mikrofiltracija in ultrafiltracija. Flotacija Ločevanje trdnih ali tekočih delcev iz odpadne vode, tako da se vežejo na drobne mehurčke plina, običajno zraka. Plavajoči delci se naberejo na vodni površini, od koder se odstranijo s posnemali. Membranski bioreaktor (MBR) MBR je sestavljen iz kombinacije membranskega procesa (npr. mikrofiltracije ali ultrafiltracije) in bioreaktorja za suspendirano rast. V sistemu MBR za biološko čiščenje odpadne vode se sekundarni usedalnik in terciarna filtracija tradicionalnega sistema ozračenega blata nadomestita z membransko filtracijo (ločevanje blata in suspendiranih trdnih snovi). Nanofiltracija Filtrirni postopek, pri katerem se uporabljajo membrane s porami velikosti približno 1 nm. Nevtralizacija Uravnavanje vrednosti pH odpadnih voda na nevtralno raven (približno 7) z dodajanjem kemikalij. Za zvišanje vrednosti pH se običajno uporablja natrijev hidroksid (NaOH) ali kalcijev hidroksid (Ca(OH)2), za znižanje vrednosti pH pa žveplova kislina (H2SO4), klorovodikova kislina (HCl) ali ogljikov dioksid (CO2). Med nevtralizacijo se lahko nekatere snovi oborijo. Fizično ločevanje Ločevanje večjih trdnih delcev, suspendiranih trdnih snovi in kovinskih delcev iz odpadnih voda, na primer z grabljami, siti, peskolovi, lovilniki olj/ločevalniki maščob, hidrocikloni, ločevanjem olja in vode ali primarnimi usedalniki. Reverzna osmoza Membranski proces, pri katerem zaradi razlike v tlaku med razdelkoma, ločenima z membrano, voda prehaja iz bolj koncentrirane raztopine v manj koncentrirano. Usedanje Ločevanje suspendiranih delcev in suspendiranega materiala z gravitacijskim usedanjem. Ločevanje vodnih tokov Vodni tokovi (npr. padavinska voda z utrjenih površin, tehnološka voda) se zbirajo ločeno na podlagi vsebnosti onesnaževal in zahtevanih tehnik čiščenja. Tokovi odpadne vode, ki jih je mogoče reciklirati brez čiščenja, se ločijo od tokov odpadne vode, ki jih je treba očistiti.

Versions

1. 2024-11-29