Sklep Komisije (EU) 2025/1064 z dne 19. maja 2025 o skladnosti ciljev uspešnosti iz osnutka načrta izvedbe, ki ga je Finska predložila v skladu z Uredbo (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje načrta izvedbe in ureditve pristojbin na enotnem evropskem nebu (notificirano pod dokumentarno številko C(2025) 3005) (Besedili v finskem in švedskem jeziku sta edini verodostojni)
Grade B
mapped from publisher markup. A grade says how a document's structure was obtained, not how reliable the law is.
Address https://gelex.eu/eli/EU/decision/2025/1064@2025-05-19/sl
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) in zlasti člena 11(3), točka (c), Uredbe,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2024/2803 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2024 o izvajanju enotnega evropskega neba ter zlasti člena 58(3) Uredbe,
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/317 z dne 11. februarja 2019 o določitvi načrta izvedbe in ureditve pristojbin na enotnem evropskem nebu ter razveljavitvi izvedbenih uredb (EU) št. 390/2013 in (EU) št. 391/2013 ter zlasti člena 14(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) V skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 549/2004 morajo države članice na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora za vsako referenčno obdobje načrta izvedbe in ureditve pristojbin pripraviti načrte za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja, vključno s cilji uspešnosti. Ti načrti morajo vključevati lokalne cilje uspešnosti, ki so skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za zadevno referenčno obdobje.
(2) Vseevropski cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje (2025–2029) so bili določeni v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2024/1688.
(3) Vse države članice so pripravile in sprejele osnutke načrtov izvedbe za četrto referenčno obdobje, ki so bili do 1. oktobra 2024 predloženi Komisiji v oceno. Po preverjanju popolnosti navedenih osnutkov načrtov izvedbe je Komisija od držav članic zahtevala, naj do 15. novembra 2024 predložijo posodobljene osnutke načrtov izvedbe.
(4) Ocena Komisije iz tega sklepa temelji na posodobljenem osnutku načrta izvedbe za četrto referenčno obdobje, ki ga je predložila Finska (v nadaljnjem besedilu: osnutek načrta izvedbe).
(5) Organ za oceno uspešnosti, ki Komisiji pomaga pri izvajanju načrta izvedbe, je Komisiji predložil poročilo z nasveti glede ocene osnutkov načrtov izvedbe.
(6) V skladu s členom 14(1) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 je Komisija ocenila skladnost lokalnih ciljev uspešnosti iz osnutka načrta izvedbe, in sicer na podlagi meril iz točke 1 Priloge IV k navedeni izvedbeni uredbi, po potrebi ob upoštevanju lokalnih okoliščin.
(7) Komisija je svojo oceno osnutka načrta izvedbe dopolnila s pregledom elementov iz točke 2 Priloge IV k navedeni izvedbeni uredbi. Glede točke 2.1(d)(vii) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da v okviru pregleda ni izvedla podrobne analize metodologije, ki jo je Finska uporabila za razporeditev stroškov med službami na rutah in terminalih v četrtem referenčnem obdobju. Komisija na tej stopnji še ni sprejela nobenega sklepa glede skladnosti navedene metodologije za razporeditev stroškov s točkami (e) in (f) člena 15(2) Uredbe (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta ter členom 22(5) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317.
(8) Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede varnosti, je bila skladnost ciljev iz osnutka načrta izvedbe ocenjena v skladu s točko 1.1 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317.
(9) Cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede varnosti, ki jih je Finska predlagala glede učinkovitosti upravljanja varnosti, razčlenjeni po ciljih glede upravljanja varnosti in izraženi kot raven izvajanja, so: Finska Cilji glede učinkovitosti upravljanja varnosti, izraženi kot raven izvajanja, ki sega od ravni A do ravni D EASA Izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa Cilj glede upravljanja varnosti 2025 2026 2027 2028 2029 Fintraffic ANS varnostna politika in cilji C C C C C obvladovanje varnostnega tveganja C C C C D zagotavljanje varnosti C C C C C spodbujanje varnosti C C C C C kultura varnosti C C C C C
(10) Komisija je ugotovila, da so cilji uspešnosti glede varnosti, ki jih je Finska predlagala za izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa Fintraffic ANS, enaki vseevropskim ciljem glede varnosti za vsako koledarsko leto od leta 2025 do leta 2029, razen cilja obvladovanje varnostnega tveganja, za katerega se načrtuje, da bo raven vseevropskega cilja dosežena v letu 2029.
(11) Komisija ugotavlja, da osnutek načrta izvedbe določa ukrepe za Fintraffic ANS za doseganje lokalnih ciljev glede varnosti, kot so opredelitev sprejemljivih ravni varnostnih tveganj, izboljšanje postopka pregleda varnostnih tveganj in sistemske naložbe, ki podpirajo funkcije upravljanja varnosti.
(12) Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 9, 10 in 11 ter ob upoštevanju, da je treba vseevropske cilje uspešnosti glede varnosti iz Izvedbenega sklepa (EU) 2024/1688 doseči do zadnjega leta četrtega referenčnega obdobja, tj. do leta 2029, bi bilo treba lokalne cilje uspešnosti glede varnosti, vključene v osnutek načrta izvedbe, šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti.
(13) Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede okolja, je bila skladnost ciljev iz osnutka načrta izvedbe glede povprečne horizontalne učinkovitosti leta na ruti za dejansko trajektorijo ocenjena v skladu z merilom iz točke 1.2 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. V skladu s tem so bili cilji glede okolja, ki jih je predlagala Finska, primerjani z zadevnimi referenčnimi vrednostmi za horizontalno učinkovitost leta na ruti, določenimi v načrtu za izboljšanje evropskega omrežja rut (ERNIP), ki je bil pripravljen v skladu s Prilogo I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/123 in na voljo ob sprejetju vseevropskih ciljev uspešnosti za četrto referenčno obdobje, tj. 2. julija 2024.
(14) Cilji uspešnosti glede okolja, ki jih je Finska predlagala za četrto referenčno obdobje, in ustrezne nacionalne referenčne vrednosti iz ERNIP, izraženi kot povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za dejansko trajektorijo, so: Finska 2025 2026 2027 2028 2029 Cilji na ključnem področju uspešnosti glede okolja, izraženi kot povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za dejansko trajektorijo 3,38 % 3,37 % 3,36 % 3,35 % 3,34 % Referenčna vrednost 3,38 % 3,37 % 3,36 % 3,35 % 3,34 %
(15) Komisija ugotavlja, da so cilji glede okolja, ki jih je predlagala Finska, enaki ustreznim nacionalnim referenčnim vrednostim za posamezno koledarsko leto četrtega referenčnega obdobja.
(16) Komisija ugotavlja, da je Finska v osnutku načrta izvedbe predstavila ukrepe za doseganje lokalnih ciljev glede okolja, ki vključujejo izvajanje čezmejnega zračnega prostora prostih rut z Norveško, Latvijo, Estonijo, Dansko in Švedsko.
(17) Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 14, 15 in 16 bi bilo treba cilje na ključnem področju uspešnosti glede okolja iz osnutka načrta izvedbe šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje.
(18) Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede zmogljivosti, je bila skladnost ciljev iz osnutka načrta izvedbe glede povprečne zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti na let ocenjena na podlagi merila iz točke 1.3 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. V skladu s tem so bili cilji glede zmogljivosti na ruti, ki jih je predlagala Finska, primerjani z zadevnimi referenčnimi vrednostmi, določenimi v načrtu delovanja omrežja, ki je bil pripravljen v skladu s členom 9 Izvedbene uredbe (EU) 2019/123 in na voljo ob sprejetju vseevropskih ciljev uspešnosti za četrto referenčno obdobje, tj. 2. julija 2024.
(19) Cilji glede zmogljivosti na ruti, ki jih je Finska predlagala za četrto referenčno obdobje, izraženi v minutah zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na let, in ustrezne referenčne vrednosti iz načrta delovanja omrežja so: Finska 2025 2026 2027 2028 2029 Cilji na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti, izraženi v minutah zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti na let 0,05 0,04 0,03 0,02 0,02 Referenčna vrednost 0,05 0,04 0,03 0,02 0,02
(20) Komisija ugotavlja, da so cilji glede zmogljivosti na ruti, ki jih je predlagala Finska, enaki ustreznim nacionalnim referenčnim vrednostim za posamezno koledarsko leto četrtega referenčnega obdobja.
(21) Komisija ugotavlja, da je Finska v osnutku načrta izvedbe predstavila ukrepe za doseganje lokalnih ciljev glede zmogljivosti na ruti, zlasti v zvezi z upravljanjem zračnega prostora in upravljanjem razmer največjega povpraševanja po prometu.
(22) Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 19, 20 in 21 bi bilo treba cilje na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti iz osnutka načrta izvedbe šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje.
(23) V skladu s točko 2.1(b) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 je Komisija dopolnila svojo oceno osnutka načrta izvedbe s pregledom ciljev uspešnosti glede zmogljivosti za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih, določenih za letališča, iz člena 1(3) in (4) navedene izvedbene uredbe. Ugotovljeno je bilo, da navedeni cilji ne vzbujajo pomislekov.
(24) Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, je bila na podlagi meril iz točk 1.4(a), (b) in (c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 ocenjena skladnost ciljev iz osnutka načrta izvedbe glede ugotovljenih stroškov na enoto za navigacijske službe zračnega prometa na ruti. Ta merila vključujejo trend ugotovljenih stroškov na enoto v četrtem referenčnem obdobju, dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto v tretjem in četrtem referenčnem obdobju (2020–2029) ter izhodiščno vrednost ugotovljenih stroškov na enoto na ravni območja zaračunavanja v primerjavi s povprečno vrednostjo območij zaračunavanja, kjer imajo izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa podobno delovno in gospodarsko okolje.
(25) Cilji glede stroškovne učinkovitosti na ruti, ki jih je Finska predlagala za četrto referenčno obdobje, in povezane izhodiščne vrednosti so: Finsko območje zaračunavanja na ruti Izhodiščna vrednost za leto 2019 Izhodiščna vrednost za leto 2024 2025 2026 2027 2028 2029 Cilji in izhodiščne vrednosti na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, izraženi kot ugotovljeni stroški na enoto (v realnih cenah iz leta 2022) 46,78 EUR 59,68 EUR 60,29 EUR 62,72 EUR 64,28 EUR 63,93 EUR 65,66 EUR
(26) V zvezi z merilom za ocenjevanje iz točke 1.4(a) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da finski trend ugotovljenih stroškov na enoto na ravni območja zaračunavanja v četrtem referenčnem obdobju znaša +1,9 %, kar ne dosega vseevropskega trenda, ki v istem obdobju znaša –1,2 %.
(27) Kar zadeva merilo za ocenjevanje iz točke 1.4(b) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317, Komisija ugotavlja, da dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto na ravni območja zaračunavanja v tretjem in četrtem referenčnem obdobju na Finskem znaša +3,8 %, kar ne dosega vseevropskega trenda, ki v istem obdobju znaša –1,0 %.
(28) Vendar pa Komisija ugotavlja, da je Finska zaradi ruske vojne agresije proti Ukrajini izgubila znaten delež preletov, ki jih je omogočala v preteklosti. Navedeno zmanjšanje prometa se nadaljuje v četrtem referenčnem obdobju in znatno vpliva na uspešnost izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa glede stroškovne učinkovitosti ter zlasti negativno vpliva na dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto na Finskem.
(29) Zato je nujno, da se za namene merila za presojo iz uvodne izjave 27 prouči, ali bi Finska dosegla vseevropski dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto, če ne bi bilo okoliščin iz uvodne izjave 28.
(30) V ta namen je Komisija ponovno izračunala dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto glede na ocenjeno strukturno izgubo prometa na Finskem zaradi vojne v Ukrajini, izmerjeno v enotah storitev na rutah. Rezultat navedenega ponovnega izračuna je prilagojen dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto za Finsko v višini –1,3 %, kar presega vseevropski dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto v višini –1,0 %. Zato Komisija ugotavlja, da Finska izpolnjuje merilo za ocenjevanje iz uvodne izjave 27 po upoštevanju učinka znatnega zmanjšanja prometa zaradi vojne v Ukrajini.
(31) Kar zadeva merilo za ocenjevanje iz točke 1.4(c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317, Komisija ugotavlja, da izhodiščna vrednost ugotovljenih stroškov na enoto na Finskem znaša 59,68 EUR v realnih cenah iz leta 2022 in je za 8,7 % nižja od povprečne izhodiščne vrednosti 65,36 EUR v realnih cenah iz leta 2022 zadevne primerjalne skupine iz člena 7 Izvedbenega sklepa (EU) 2024/1688.
(32) Če se ne upošteva negativni vpliv sprememb v prometu zaradi ruske vojne agresije proti Ukrajini, je jasno, da Finska dosega dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto. Glede na uvodno izjavo 31 ima Finska tudi nižjo izhodiščno vrednost ugotovljenih stroškov na enoto v primerjavi s povprečno vrednostjo ustrezne primerjalne skupine. Komisija zato meni, da odstopanje od trenda ugotovljenih stroškov na enoto na ravni Unije za četrto referenčno obdobje iz uvodne izjave (26) ne izključuje skladnosti Finske z vseevropskimi cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti.
(33) Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 25 do 32 bi bilo treba cilje na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti iz osnutka načrta izvedbe šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje.
(34) V skladu s točko 2.1(c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 je Komisija dopolnila svojo oceno osnutka načrta izvedbe s pregledom ciljev uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih, določenih za letališča, iz člena 1(3) in (4) navedene izvedbene uredbe. Ugotovljeno je bilo, da navedeni cilji ne vzbujajo pomislekov.
(35) Glede na navedeno bi bilo treba cilje uspešnosti iz osnutka načrta izvedbe Finske šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje –
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1 Cilji uspešnosti iz osnutka načrta izvedbe, ki ga je Finska predložila za četrto referenčno obdobje, navedeni v Prilogi k temu sklepu, so skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje iz Izvedbenega sklepa (EU) 2024/1688.
Člen 2 Ta sklep je naslovljen na Republiko Finsko.
V Bruslju, 19. maja 2025 Za Komisijo Apostolos Tzitzikostas član Komisije
ANNEX
PRILOGA Cilji uspešnosti iz osnutka načrta izvedbe, ki ga je predložila Finska, za katere je bilo ugotovljeno, da so skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje
KLJUČNO PODROČJE USPEŠNOSTI GLEDE VARNOSTI
Finska Cilji glede učinkovitosti upravljanja varnosti, izraženi kot raven izvajanja, ki sega od ravni A do ravni D Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA) Izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa Cilj glede upravljanja varnosti 2025 2026 2027 2028 2029 Fintraffic ANS varnostna politika in cilji C C C C C obvladovanje varnostnega tveganja C C C C D zagotavljanje varnosti C C C C C spodbujanje varnosti C C C C C kultura varnosti C C C C C
KLJUČNO PODROČJE USPEŠNOSTI GLEDE OKOLJA
Finska 2025 2026 2027 2028 2029 Cilji na ključnem področju uspešnosti glede okolja, izraženi kot povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za dejansko trajektorijo 3,38 % 3,37 % 3,36 % 3,35 % 3,34 %
KLJUČNO PODROČJE USPEŠNOSTI GLEDE ZMOGLJIVOSTI
Finska 2025 2026 2027 2028 2029 Cilji na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti, izraženi v minutah zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti na let 0,05 0,04 0,03 0,02 0,02
KLJUČNO PODROČJE USPEŠNOSTI GLEDE STROŠKOVNE UČINKOVITOSTI
Finsko območje zaračunavanja na ruti Izhodiščna vrednost za leto 2019 Izhodiščna vrednost za leto 2024 2025 2026 2027 2028 2029 Cilji in izhodiščne vrednosti na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, izraženi kot ugotovljeni stroški na enoto (v realnih cenah iz leta 2022) 46,78 EUR 59,68 EUR 60,29 EUR 62,72 EUR 64,28 EUR 63,93 EUR 65,66 EUR