Not the law itself: Notice

Address https://gelex.eu/eli/EU/notice/C/2025/650/oj@2025-01-21/sl

Contents

1. Preamble
2. (17) Tabela 1: Pot gibanja očiščenih odhodkov in temeljne predpostavke v načrtu Luksemburga
3. (18) Tabela 2: Gibanje dolga in salda sektorja država v načrtu Luksemburga
4. ANNEX
5. PRILOGA I Najvišje stopnje rasti očiščenih odhodkov (letne in skupne stopnje rasti, nominalno)
6. Luksemburg

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 121 Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2024/1263 in zlasti člena 17 Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) 30. aprila 2024 je začel veljati prenovljeni okvir ekonomskega upravljanja EU. Osrednji elementi prenovljenega okvira so Uredba (EU) 2024/1263 Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem usklajevanju ekonomskih politik in večstranskem proračunskem nadzoru skupaj s spremenjeno Uredbo (ES) št. 1467/97 o izvajanju postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in spremenjeno Direktivo Sveta 2011/85/EU o proračunskih okvirih držav članic. Cilj okvira je spodbujati zdrave in vzdržne javne finance, z reformami in naložbami pa trajnostno in vključujočo rast in odpornost, ter preprečiti čezmerni javnofinančni primanjkljaj. Okvir spodbuja tudi nacionalno odgovornost in je srednjeročno bolj usmerjen ob učinkovitejšem in doslednejšem izvrševanju pravil.

(2) V središču novega okvira ekonomskega upravljanja so nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrti, ki jih države članice predložijo Svetu in Komisiji. Načrti morajo izpolniti dva cilja: (i) zagotoviti, da se bo med drugim dolg sektorja država do konca prilagoditvenega obdobja verjetno zmanjševal ali ostal na preudarni ravni ter da se javnofinančni primanjkljaj srednjeročno zmanjša in ohranja pod referenčno vrednostjo 3 % BDP, ter (ii) zagotoviti izvajanje reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, in obravnavati skupne prednostne naloge EU. V ta namen mora biti v vsakem načrtu predstavljena srednjeročna zaveza za pot gibanja očiščenih odhodkov, ki dejansko določa proračunsko omejitev v času trajanja načrta, ki zajema štiri- ali petletno obdobje (odvisno od trajanja rednega zakonodajnega obdobja v državi članici). Poleg tega je treba v načrtu pojasniti, kako bo država članica zagotovila izvajanje reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, zlasti v specifičnih priporočilih za državo (vključno s tistimi, ki se nanašajo na postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, če je ustrezno), in kako bo država članica obravnavala skupne prednostne naloge Unije. Obdobje za fiskalno prilagoditev traja štiri leta in se lahko podaljša za največ tri leta, če se država članica zaveže, da bo izvedla sklop ustreznih reform in naložb, ki izpolnjujejo merila iz Uredbe (EU) 2024/1263.

(3) Komisija mora po predložitvi načrta oceniti, ali načrt izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) 2024/1263.

(4) Svet mora nato na priporočilo Komisije sprejeti priporočilo, v katerem določi pot gibanja očiščenih odhodkov za zadevno državo članico in po potrebi potrdi sklop reformnih in naložbenih zavez, na katerih temelji podaljšanje fiskalnega prilagoditvenega obdobja.

(5) Luksemburg je Svetu in Komisiji 15. oktobra 2024 predložil nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt. Načrt je bil po dogovoru s Komisijo glede na razloge, ki jih je podal Luksemburg, predložen po podaljšanju roka, določenega v členu 36 Uredbe (EU) 2024/1263.

(6) Luksemburg je bil upravičen do prejemanja tehničnih informacij v skladu s členom 9(3) Uredbe (EU) 2024/1263, vendar jih ni zahteval. Komisija je 21. junija 2024 Luksemburgu predložila glavne začetne pogoje in temeljne predpostavke, uporabljene v okviru Komisije za srednjeročne projekcije javnega dolga, kot je navedeno v uvodni izjavi 25 Uredbe (EU) 2024/1263, ter jih objavila 15. oktobra 2024.

(7) Luksemburg je septembra 2024 s Komisijo opravil tehnični dialog v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2024/1263. Dialog je bil osredotočen na temeljne predpostavke (zlasti na potencialno rast in deflator BDP), pa tudi na predvideno izvajanje reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, ter na skupne prednostne naloge Unije na področju pravičnega zelenega in digitalnega prehoda, socialne in gospodarske odpornosti, energetske varnosti ter izgradnje obrambnih zmogljivosti.

(8) Luksemburg se je glede na informacije, ki jih je navedel v svojem načrtu, redno posvetoval s socialnimi partnerji v okviru evropskega semestra v skladu s členom 11(3) in členom 36(1), točka (c), Uredbe (EU) 2024/1263. Glede na informacije, ki jih je Luksemburg navedel v svojem načrtu, so julija 2024 na zadnjem srečanju s socialnimi partnerji potekale izmenjave informacij o poročilu o državi za Luksemburg za leto 2024, specifičnih priporočilih za državo iz leta 2024 in spremembah v zvezi z novim okvirom ekonomskega upravljanja.

(9) Načrt je bil 15. oktobra predstavljen nacionalnemu parlamentu.

(10) Luksemburg je 15. oktobra predložil osnutek proračunskega načrta za leto 2025. Komisija je 26. novembra 2024 sprejela mnenje o tem osnutku proračunskega načrta.

(11) Svet je 21. oktobra 2024 na Luksemburg naslovil vrsto specifičnih priporočil v okviru evropskega semestra.

(12) Komisija je v skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2024/1263 načrt ocenila, kot sledi:

(13) Gospodarska aktivnost v Luksemburgu se je v letu 2023 zmanjšala za 1,1 % zaradi negativnega prispevka neto izvoza in zmanjšanja naložb. Glede na jesensko napoved Evropske komisije iz leta 2024 naj bi gospodarstvo v letu 2024 zraslo za 1,2 %, in sicer zaradi povečanega domačega povpraševanja in pozitivnega prispevka neto izvoza. V letu 2025 naj bi se realni BDP povečal za 2,3 % ob podpori ekspanzivne fiskalne naravnanosti, znižanja obrestnih mer, ki podpirajo naložbe, in izboljšanja zunanjega okolja. V letu 2026 naj bi se realni BDP povečal za 2,2 %, saj naj bi se zagon zaradi manjšega domačega povpraševanja oslabil. V obdobju, ki ga zajema napoved (tj. 2024–2026), naj bi rast potencialnega BDP v Luksemburgu dosegla najvišjo vrednost pri 2,0-odstotni letni rasti zaradi upada števila delovno sposobnega prebivalstva in povprečnega delovnega časa. Stopnja brezposelnosti je v letu 2023 znašala 5,2 % in naj bi glede na projekcije Komisije znašala 6,0 % v letu 2024, 6,0 % v letu 2025 in 5,8 % v letu 2026. Inflacija (deflator BDP) naj bi se povečala s 3,4 % v letu 2023 na 3,9 % v letu 2024 ter se zmanjšala na 3,0 % v letu 2025 in 2,9 % v letu 2026.

(14) Kar zadeva fiskalna gibanja, je primanjkljaj sektorja država v Luksemburgu v letu 2023 znašal 0,7 % BDP. Glede na jesensko napoved Evropske komisije iz leta 2024 naj bi se primanjkljaj v letu 2024 zmanjšal na 0,6 % BDP, v letu 2025 pa povečal na 0,8 % BDP ter se, ob predpostavki nespremenjenih politik, v letu 2026 zmanjšal na 0,6 %. Jesenska napoved Evropske komisije iz leta 2024 vključuje predlog proračuna Luksemburga za leto 2025, ki ga je vlada oktobra predložila nacionalnemu parlamentu. Dolg sektorja država je konec leta 2023 znašal 25,5 % BDP. Glede na jesensko napoved Evropske komisije iz leta 2024 naj bi se delež dolga konec leta 2024 povečal na 27,5 % BDP. Konec leta 2025 naj bi se na splošno stabiliziral pri 27,6 % BDP, do konca leta 2026 pa pri 27,5 %. Dokler zaveze glede politik iz srednjeročnih načrtov niso podprte z verodostojno napovedanimi in dovolj podrobno opredeljenimi konkretnimi ukrepi politike, se kot take ne upoštevajo v fiskalni napovedi Komisije.

(15) Nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Luksemburga zajema obdobje 2025–2029 in določa fiskalno prilagoditev v štiriletnem obdobju.

(16) Načrt vključuje informacije, ki se zahtevajo v členu 13 Uredbe (EU) 2024/1263.

(17) Tabela 1: Pot gibanja očiščenih odhodkov in temeljne predpostavke v načrtu Luksemburga

Načrt vsebuje zavezo glede poti gibanja očiščenih odhodkov, navedeno v tabeli 1, ki ustreza povprečni rasti očiščenih odhodkov v višini 4,9 % v letih 2025–2029. Pot gibanja očiščenih odhodkov, h kateri se je DRŽAVA zavezala v načrtu, naj bi po poročanju ob koncu prilagoditvenega obdobja (2028) privedla do primarnega strukturnega salda v višini 0,4 % BDP. V načrtu je predpostavljeno, da se bo rast potencialnega BDP postopno povečala z 1,5 % v letu 2024 na 2,1 % v letu 2029. Poleg tega se v načrtu pričakuje, da se bo stopnja rasti deflatorja BDP povečala z 1,7 % v letu 2024 na 3,1 % v letu 2025 in 2026, nato pa dosegla najnižjo raven pri 1,9 % v letu 2027 ter se nato povečala na približno 2,5 % v letu 2028 in 2029. Vir: Srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Luksemburga in izračuni Komisije. 2024 2025 2026 2027 2028 2029 Povprečje v obdobju veljavnosti načrta 2025–2029 Povprečje v prilagoditvenem obdobju 2025–2028 Rast očiščenih odhodkov (letno, v %) 8,0 5,8 4,7 3,8 5,4 4,7 4,9 4,9 Rast očiščenih odhodkov (skupaj od izhodiščnega leta 2023, v %) 8,0 14,2 19,6 24,1 30,8 36,9 ni relevantno ni relevantno Rast potencialnega BDP (v %) 1,5 1,7 1,8 1,9 2,0 2,1 1,9 1,9 Inflacija (rast deflatorja BDP) (v %) 1,7 3,1 3,1 1,9 2,6 2,5 2,6 2,7

(18) Tabela 2: Gibanje dolga in salda sektorja država v načrtu Luksemburga

Če bi se uresničile pot gibanja očiščenih odhodkov, h kateri se je Luksemburg zavezal v načrtu, in temeljne predpostavke, bi se dolg sektorja država v skladu z načrtom postopno zmanjšal s 27,5 % BDP v letu 2024 na 26,0 % BDP ob koncu prilagoditvenega obdobja (2028), kot je razvidno iz naslednje tabele. Po prilagoditvi naj bi se delež dolga v srednjeročnem obdobju (tj. do leta 2038) v skladu z načrtom postopno zmanjševal in leta 2032 dosegel najnižjo raven, in sicer 25,4 % BDP, nato pa naj bi se začel postopoma povečevati in do leta 2038 dosegel najvišjo vrednost 26 % BDP. Vir: Srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Luksemburga. 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2038 Javni dolg (v % BDP) 25,5 27,5 27,5 27,2 26,7 26,0 25,6 26,0 Javnofinančni saldo (v % BDP) -0,7 -0,6 -0,6 -0,5 -0,3 -0,4 -0,2 -2,1 V skladu z načrtom bi torej dolg sektorja država srednjeročno ostal pod referenčno vrednostjo 60 % BDP iz Pogodbe. Pot gibanja očiščenih odhodkov, predlagana v načrtu, je torej na podlagi zavez politike in makroekonomskih predpostavk iz načrta skladna z zahtevo glede dolga iz člena 16(2) Uredbe (EU) 2024/1263.

(19) Na podlagi poti gibanja očiščenih odhodkov in predpostavk iz načrta bi se primanjkljaj sektorja država zmanjšal z 0,6 % BDP v letu 2025 na 0,4 % BDP v letu 2028. V skladu z načrtom torej saldo sektorja država do konca prilagoditvenega obdobja (2028) ne bi presegel referenčne vrednosti 3 % BDP. Poleg tega javnofinančni primanjkljaj v desetih letih po prilagoditvenem obdobju (tj. do leta 2038) ne bi presegel 3 % BDP. Pot gibanja očiščenih odhodkov, predlagana v načrtu, je torej na podlagi zavez politike in makroekonomskih predpostavk iz načrta skladna z zahtevo glede primanjkljaja iz člena 16(2).

(20) Načrt temelji na sklopu predpostavk, ki se razlikujejo od predpostavk, ki jih je Komisija posredovala Luksemburgu 21. junija 2024. V načrtu so zlasti uporabljene različne predpostavke za sedem spremenljivk, in sicer izhodiščni položaj (primarni strukturni saldo v letu 2024), rast potencialnega BDP, rast deflatorja BDP, prilagoditev stanj in tokov, realni BDP, nominalno implicitno obrestno mero in zmanjšanje proizvodne vrzeli. Te razlike v predpostavkah je treba skrbno oceniti za zagotovitev, da so podprte s trdnimi in na podatkih temelječimi ekonomskimi argumenti, zlasti ker je povprečna rast očiščenih odhodkov iz načrta manj zahtevna kot tista, ki izhaja iz uporabe predpostavk Komisije. V nadaljevanju so navedene razlike v predpostavkah z najznatnejšim učinkom na povprečno rast očiščenih odhodkov, skupaj z oceno posameznih razlik, ki so obravnavane ločeno. Preostale razlike nimajo znatnega učinka na povprečno rast očiščenih odhodkov v primerjavi s predpostavkami Komisije. V celoti gledano vse razlike skupaj vodijo do teoretične povprečne zgornje meje rasti očiščenih odhodkov, ki je višja od tiste, ki bi bila potrebna na podlagi predpostavk Komisije iz pomladi 2024. Pot gibanja očiščenih odhodkov, h kateri se Luksemburg zavezuje v svojem načrtu, je nižja od te teoretične zgornje meje. Komisija bo zgornjo oceno predpostavk iz načrta upoštevala pri prihodnjih ocenah skladnosti s potjo gibanja očiščenih odhodkov. (1) V načrtu se predpostavlja, da bi primarni strukturni saldo v letu 2024 dosegel presežek v višini +1,1 % BDP v primerjavi s presežkom v višini +0,1 % BDP v letu 2024 na podlagi predpostavk Komisije, predloženih Luksemburgu 21. junija 2024. Začetni položaj v letu 2024, ki je boljši od pričakovanega, temelji na novejših fiskalnih podatkih, pri čemer se v načrtu predpostavlja, da bo saldo sektorja država v letu 2024 dosegel primanjkljaj v višini -0,6 % BDP v primerjavi s predpostavko primanjkljaja v višini -1,7 % BDP v letu 2024, ki je bila 21. junija predložena Luksemburgu. To je v skladu z jesensko napovedjo Evropske komisije iz leta 2024. Zato se šteje, da je ta predpostavka ustrezno utemeljena. (2) V načrtu se predpostavlja rast deflatorja BDP na povprečno 2,7 % v prilagoditvenem obdobju v primerjavi s predpostavko o 2,5-odstotni povprečni rasti, ki je bila 21. junija predložena Luksemburgu. Projekcije za rast deflatorja BDP, uporabljene v načrtu, je pripravil luksemburški nacionalni statistični urad (STATEC) in temeljijo na novejših makroekonomskih podatkih. Projekcije za leti 2025 in 2026 se zdijo verjetne. Zato se šteje, da je ta predpostavka ustrezno utemeljena.

V načrtu se predpostavlja, da bi primarni strukturni saldo v letu 2024 dosegel presežek v višini +1,1 % BDP v primerjavi s presežkom v višini +0,1 % BDP v letu 2024 na podlagi predpostavk Komisije, predloženih Luksemburgu 21. junija 2024. Začetni položaj v letu 2024, ki je boljši od pričakovanega, temelji na novejših fiskalnih podatkih, pri čemer se v načrtu predpostavlja, da bo saldo sektorja država v letu 2024 dosegel primanjkljaj v višini -0,6 % BDP v primerjavi s predpostavko primanjkljaja v višini -1,7 % BDP v letu 2024, ki je bila 21. junija predložena Luksemburgu. To je v skladu z jesensko napovedjo Evropske komisije iz leta 2024. Zato se šteje, da je ta predpostavka ustrezno utemeljena.

V načrtu se predpostavlja rast deflatorja BDP na povprečno 2,7 % v prilagoditvenem obdobju v primerjavi s predpostavko o 2,5-odstotni povprečni rasti, ki je bila 21. junija predložena Luksemburgu. Projekcije za rast deflatorja BDP, uporabljene v načrtu, je pripravil luksemburški nacionalni statistični urad (STATEC) in temeljijo na novejših makroekonomskih podatkih. Projekcije za leti 2025 in 2026 se zdijo verjetne. Zato se šteje, da je ta predpostavka ustrezno utemeljena.

(21) V skladu z okvirno fiskalno strategijo v načrtu se bodo zaveze glede očiščenih odhodkov večinoma izpolnjevale z omejevanjem rasti odhodkov in zagotavljanjem, da bo rast prihodkov ostala nad rastjo odhodkov. Natančna opredelitev ustreznih ukrepov politike se potrdi ali prilagodi in količinsko opredeli v letnih proračunih. Hkrati obstajajo tveganja v zvezi z izvajanjem okvirne fiskalne strategije v načrtu, ki izhajajo iz tega, da informacije o posebnih ukrepih, na katerih temelji fiskalna strategija, v načrtu niso v celoti podrobno opisane. Poleg tega je v osnutku proračunskega načrta za leto 2025 navedeno, da naj bi se rast očiščenih odhodkov upočasnila v povezavi z zmanjšanjem cenovnega pritiska, ki je pomemben dejavnik pri določanju rasti odhodkov v Luksemburgu glede na mehanizem samodejne indeksacije z inflacijo, ki se uporablja za velik delež javnofinančnih odhodkov.

(22) V načrtu so opisane namere politike v zvezi z reformami in naložbami v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, zlasti v specifičnih priporočilih za državo, in za obravnavanje skupnih prednostnih nalog EU. Načrt vključuje skoraj 90 reform in naložb, od katerih jih več kot 10 finančno podpira mehanizem za okrevanje in odpornost, nekatere pa dopolnjujejo skladi kohezijske politike.

(23) Kar zadeva skupno prednostno nalogo pravičnega zelenega in digitalnega prehoda, vključno s podnebnimi cilji iz Uredbe (EU) 2021/1119, načrt vključuje različne ukrepe, kot so naložbe v energijo iz obnovljivih virov (priporočene v letih 2022, 2023 in 2024), spodbujanje uvedbe fotovoltaičnih panelov in podpora vlade načelom krožnega gospodarstva. Načrt potrjuje podporo organov posodobljenemu Nacionalnemu energetskemu in podnebnemu načrtu. Poleg tega je ob priznavanju, da Luksemburg največ prispeva k emisijam toplogrednih plinov, v načrtu poudarjeno razogljičenje prometa (priporočeno v letih 2019, 2020, 2022, 2023 in 2024) z elektrifikacijo, uporabo energije iz obnovljivih virov in okrepljeno infrastrukturo javnega prevoza, vključno z naložbami v železniška, tramvajska in avtobusna omrežja. Te pobude neposredno obravnavajo cilje podnebnega prehoda in energetske varnosti. Cilj ukrepov je povečati naložbe v zelene tehnologije in trajnostno energetsko infrastrukturo, ki so ključnega pomena za Luksemburg, da bi dosegel svoje nacionalne cilje in cilje, opredeljene na ravni EU.

(24) Kar zadeva skupno prednostno nalogo socialne in gospodarske odpornosti, vključno z evropskim stebrom socialnih pravic, načrt vključuje ukrepe za obravnavanje vprašanj cenovne dostopnosti in razpoložljivosti stanovanj, ki jih zaradi močne dinamike trga dela še zaostruje hitra rast prebivalstva. Posebni ukrepi vključujejo povečanje ponudbe stanovanj (priporočeno v letih 2019, 2020, 2023 in 2024) s poenostavljenimi postopki načrtovanja in tekočim delom v zvezi z reformo davkov na nepremičnine, ki zajema odmik od periodične obdavčitve nepremičnin na podlagi transakcij in uvedbo novega davka na neuporabljena zazidljiva zemljišča. Poleg tega ukrepi spodbujajo enakost v izobraževalnem sistemu s poudarkom na večjezičnem in vključujočem izobraževanju, ki zagotavlja enake možnosti za vse učence, s čimer se obravnavajo priporočila iz let 2022, 2023 in 2024 za zmanjšanje vpliva neenakosti na uspešnost učencev. Ukrepi vključujejo stalne naložbe v izobraževalne raziskave, inovativna učna okolja in okrepljen podporni sistem za vključujoče izobraževanje. Na primer z novim zakonom za novo prispele učence, katerega cilj je novim učencem in njihovim družinam zagotoviti nemoten prehod, ter z uvedbo novega pristopa k izobraževanju na področju matematike v večjezičnem okviru. Načrt vključuje en ukrep za povečanje stopnje delovne aktivnosti starejših delavcev z večjimi zaposlitvenimi možnostmi (priporočeno leta 2019). Pobude, kot sta stalno izpopolnjevanje in preusposabljanje delovne sile ter razširitev ponudbe poklicnega usposabljanja (priporočena v letih 2019, 2023 in 2024), lahko pozitivno prispevajo.

(25) Kar zadeva skupno prednostno nalogo energetske varnosti, načrt vključuje znatne naložbe v energetsko infrastrukturo, vključno z razvojem novih zmogljivosti elektroenergetskega omrežja, kot je nova povezava na napetostni ravni 380 kV med Nemčijo in Luksemburgom, ter spodbujanjem infrastrukture za vodik. Na primer prek evropske gospodarske interesne skupine Grande Région Hydrogen s projektom, ki vključuje izgradnjo 100-kilometrskega plinovodnega omrežja za vodik na podlagi 70-kilometrske infrastrukture za prenos zemeljskega plina. To distribucijsko omrežje naj bi začelo delovati do leta 2027. Ti ukrepi so usklajeni s priporočili iz let 2022, 2023 in 2024 o zagotavljanju odpornosti oskrbe z energijo, hkrati pa prispevajo k zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv. Naložbe so bistvene za podporo luksemburškim gospodarskim in demografskim spremembam ter široki elektrifikaciji različnih sektorjev.

(26) Kar zadeva skupno prednostno nalogo obrambnih zmogljivosti, je v načrtu poudarjena preobrazba luksemburške vojske za boljše odzivanje na sedanje geopolitične izzive, vključno z razvojem vojaških zmogljivosti na področju letalstva, kibernetske varnosti in vesolja. Poleg tega imajo prednost oblikovanje belgijsko-luksemburškega bataljona za bojno izvidništvo in projekti, osredotočeni na odpornost družbe.

(27) Poleg tega načrt vključuje druge ukrepe politike, ki presegajo skupne prednostne naloge EU, vključno z ukrepi za podporo naprednim politikam na področju raziskav, razvoja in inovacij (priporočeni v letih 2019, 2020 in 2024), in sicer z vzpostavitvijo znanstveno-tehnološkega parka, obnovitvijo shem pomoči za raziskave in razvoj ter inovacije ter spodbujanjem javno-zasebnega sodelovanja. Cilj teh pobud je povečati konkurenčnost in produktivnost Luksemburga z osredotočanjem na nastajajoče tehnologije in pobude za digitalizacijo za MSP, kar prispeva k pravičnemu zelenemu in digitalnemu prehodu.

(28) Načrt zagotavlja informacije o doslednosti in po potrebi dopolnjevanju s skladi kohezijske politike EU ter načrtom za okrevanje in odpornost Luksemburga. Vlada je zagotovila, da so z navedenimi pobudami podprta tekoča prizadevanja v okviru načrta za okrevanje in odpornost, zlasti na področju zelenega in digitalnega prehoda ter socialne kohezije.

(29) Namen načrta je prispevati k izpolnitvi potreb Luksemburga po javnih naložbah, povezanih s skupnimi prednostnimi nalogami EU. V zvezi z zelenim prehodom načrt opredeljuje naložbe v infrastrukturo za energijo iz obnovljivih virov in ukrepe za energijsko učinkovitost. V zvezi s socialno in gospodarsko odpornostjo so v njem poudarjeni potreba po stalnih naložbah v izobraževanje, ukrepih socialne kohezije in večji ponudbi stanovanj. Potreba po energetski varnosti je osredotočena na nadgradnjo energetskega omrežja in infrastrukture za vodik. V zvezi z obrambnimi zmogljivostmi načrt poudarja potrebo po večji vojaški porabi in predvideva povečanje obrambnega proračuna, da bi do leta 2030 dosegli 2 % obrambnih prizadevanj na podlagi BND v skladu z zavezami Nata.

(30) Na splošno Komisija meni, da načrt Luksemburga izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) 2024/1263.

(31) Svet pozdravlja srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Luksemburga in meni, da bi njegovo dosledno izvajanje prispevalo k zagotavljanju zdravih javnih financ in podpiranju vzdržnosti javnega dolga ter k trajnostni in vključujoči rasti.

(32) Svet je seznanjen z oceno načrta, ki jo je pripravila Komisija. Vendar slednjo poziva, naj svojo oceno prihodnjih načrtov predstavi v dokumentu, ki bo ločen od njenih priporočil za priporočila Sveta.

(33) Svet je seznanjen z oceno Komisije v zvezi s potjo gibanja očiščenih odhodkov in glavnimi makroekonomskimi predpostavkami v načrtu ter posledicami poti gibanja očiščenih odhodkov iz načrta za javnofinančni primanjkljaj in javni dolg. Obenem je seznanjen z oceno Komisije, da so makroekonomske in fiskalne predpostavke, ki se mestoma sicer razlikujejo od predpostavk Komisije, tudi zaradi upoštevanja posodobljenih makroekonomskih in fiskalnih podatkov, na splošno ustrezno utemeljene in podprte s trdnimi ekonomskimi argumenti. Seznanjen je tudi s splošno fiskalno strategijo načrta in tveganji za obete, ki bi lahko vplivala na uresničitev tako makroekonomskega scenarija in temeljnih predpostavk kot tudi poti gibanja očiščenih odhodkov iz načrta. Poleg tega pa zlasti pozdravlja dejstvo, da so bili na nacionalni ravni ustrezni deležniki vključeni še pred predložitvijo načrta. Hkrati ugotavlja, da so lahko zaradi geopolitičnih tveganj odhodki za obrambo pod pritiskom.

(34) Svet pričakuje, da bo Luksemburg pripravljen po potrebi prilagoditi svojo fiskalno strategijo, da bi zagotovil uresničitev svoje poti gibanja očiščenih odhodkov. Odločen je pozorno spremljati ekonomska in fiskalna gibanja, vključno s tistimi, na katerih temelji scenarij iz načrta.

(35) Svet meni, da so potrebne nadaljnje razprave, da bi še pred naslednjim krogom fiskalnega nadzora dosegli skupni dogovor glede posledic skupnih stopenj rasti očiščenih odhodkov za letni nadzor.

(36) Svet je seznanjen z opisom potreb in namer, ki ga je v zvezi z reformami in naložbami v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, pripravila Komisija, ter poudarja, kako pomembno je zagotoviti izvajanje teh reform in naložb. Na podlagi poročil, ki jih bo predložila Komisija, bo ocenil te reforme in naložbe ter spremljal njihovo izvajanje v okviru evropskega semestra.

(37) Svet z zanimanjem pričakuje letna poročila Luksemburga o napredku, ki bodo vsebovala zlasti informacije o napredku pri izvajanju poti gibanja očiščenih odhodkov, kot jo je določil Svet, ter o izvajanju širših reform in naložb v okviru evropskega semestra.

(38) Svet bi moral v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2024/1263 Luksemburgu priporočiti pot gibanja očiščenih odhodkov, kot je določena v načrtu –

PRIPOROČA, da Luksemburg: zagotovi, da rast očiščenih odhodkov ne preseže najvišjih vrednosti, določenih v Prilogi I k temu priporočilu. V Bruslju, 21. januarja 2025 Za Svet predsednik A. Domański

ANNEX

Grp. luksemburg. Leto 2025 2026 2027 2028 2029 Stopnje rasti (v %) letne 5,8 4,7 3,8 5,4 4,7 skupne 14,2 19,6 24,1 30,8 36,9

PRILOGA I Najvišje stopnje rasti očiščenih odhodkov (letne in skupne stopnje rasti, nominalno)

Luksemburg

Leto 2025 2026 2027 2028 2029 Stopnje rasti (v %) letne 5,8 4,7 3,8 5,4 4,7 skupne 14,2 19,6 24,1 30,8 36,9

Versions

1. 2025-01-21