Not the law itself: Notice

Address https://gelex.eu/eli/EU/notice/oj/C/2007/71/02@2007-02-27/sl

Contents

1. Preamble

SVET EVROPSKE UNIJE JE —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik in zlasti člena 5(3) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Komisije,

po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom —

PODAL NASLEDNJE MNENJE:

(1) Svet je 27. februarja 2007 preučil posodobljeno različico programa Portugalske za stabilnost, ki zajema obdobje 2006-2010.

(2) Makroekonomski scenarij programa predvideva, da se bo realna rast BDP povečala z 1,4 % BDP iz leta 2006 na 1,8 % BDP v letu 2007, 2,4 % BDP v letu 2008 ter na koncu na 3 % BDP letno v preostalem programskem obdobju. Zdi se, da ta scenarij, ocenjen na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov, temelji na predpostavki, da bo rast v letu 2008 in v kasnejših letih programskega obdobja ugodna, pri čemer naj bi se proizvodna vrzel hitro zmanjšala. Napovedi glede inflacije v programu se zdijo realistične.

(3) Za leto 2006 je bil javnofinančni primanjkljaj v jesenski napovedi 2006 služb Komisije in v novi posodobljeni različici ocenjen na 4,6 % BDP, kar bi ustrezalo ciljni vrednosti iz prejšnje posodobitve programa za stabilnost. V skladu z novo posodobljeno različico so bile ciljne vrednosti na področju skupnih javnofinančnih prihodkov in odhodkov v veliki meri dosežene. V odstotkih BDP sta oba deleža nekoliko nižja kot v jesenski napovedi 2006 služb Komisije.

(4) Glavni cilj srednjeročne proračunske strategije programa je trajno izboljšanje velikih fiskalnih neravnovesij, zlasti zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja pod referenčno vrednost 3 % BDP v letu 2008 in nadaljnja fiskalna konsolidacija. V celotnem programskem obdobju se načrtujejo bistveni ukrepi v smeri fiskalne konsolidacije; javnofinančni primanjkljaj naj bi se postopoma znižal s 4,6 % BDP v letu 2006 na 0,4 % BDP v letu 2010, podobno se prilagodi tudi primarni saldo – s primanjkljaja v višini 1,7 % BDP leta 2006 na presežek v višini 2,5 % BDP v letu 2010. Načrtovano zmanjšanje primanjkljaja naj bi dosegli predvsem z omejevanjem primarnih odhodkov, katerih skupni obseg naj bi se v programskem obdobju realno zmanjšal zaradi korektivnih ukrepov strukturne narave, osredotočenih na prestrukturiranje centralne uprave, osebja in javnih služb, pa tudi na nadzor odhodkov za socialno varstvo ter zdravstveno varstvo. V prvih letih programa bodo k fiskalni konsolidaciji prispevali tudi večji davčni prihodki, večinoma zaradi povečanja nekaterih davčnih stopenj in nižjih davčnih olajšav ter stalnih prizadevanj v boju proti davčnim goljufijam in utaji davkov. Program potrjuje načrtovano prilagoditev iz posodobljene različice programa za stabilnost iz decembra 2005 v okviru večinoma nespremenjenega makroekonomskega scenarija.

(5) Strukturni saldo (tj. ciklično prilagojeni saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov), izračunan na podlagi skupno dogovorjene metodologije, naj bi se izboljšal, in sicer s primanjkljaja v višini okrog 3,5 % BDP v letu 2006 na 0,5 % BDP do leta 2010. Načrtuje se, da se bo strukturni saldo v programskem obdobju v povprečju zmanjševal za skoraj 0,75 % BDP letno. Srednjeročni proračunski cilj v programu je strukturni primanjkljaj v višini 0,5 % BDP, ki naj bi bil dosežen do leta 2010, eno leto prej kot je bilo implicitno načrtovano v prejšnjem programu. Glede na to, da srednjeročni cilj presega najnižje merilo (primanjkljaj v višini okoli 1,5 % BDP), bi morala biti z njegovo izpolnitvijo zagotovljena varnostna rezerva za preprečitev čezmernega primanjkljaja. Srednjeročni cilj ustreza razponu, določenem za države članice euroobmočja in MDT II v Paktu o stabilnosti in rasti ter kodeksu ravnanja, in ustrezno odraža delež dolga in dolgoročno povprečno potencialno rast.

(6) Proračunski rezultati so odvisni od negativnih tveganj, ki so zlasti posledica ukrepov za omejevanje javnofinančne porabe. Zaradi neugodnih makroekonomskih razmer je vlada v zadnjem času poleg novega pravnega okvira za izboljšanje fiskalne discipline regionalnih in lokalnih vlad sprejela odločne ukrepe v zvezi z rastjo odhodkov, zlasti v javni upravi ter na področju zdravstvenega in socialnega varstva. Drugi ukrepi, ki se deloma nanašajo na državni sektor, so še v pripravi. Vendar še ni jasno, v kolikšni meri bodo ti ukrepi razbremenili proračun, zlasti v letu 2008 in po njem. Ker je fiskalna konsolidacija v veliki meri odvisna od omejevanja odhodkov, bosta za doseganje proračunskih ciljev ključnega pomena tudi nadaljnji napredek pri tekočem izboljševanju proračunskega okvira ter vzpostavitev mehanizmov za ocenjevanje in nadzor izvrševanja proračuna. Makroekonomski scenarij povečuje tveganje, da bo okrevanje gospodarske dejavnosti slabše, zaradi česar bo razbremenitev javnih financ manjša. Predpostavke o elastičnosti davčnih prihodkov glede na gospodarsko dejavnost v letu 2007 so odvisne od načrtovanega nadaljnjega izboljšanja pobiranja davkov.

(7) Glede na to oceno tveganja je proračunska naravnanost v programu na splošno skladna z zmanjšanjem čezmernega primanjkljaja do leta 2008, kot je priporočil Svet, pod pogojem, da se bodo ukrepi iz programa izvajali v polni meri in učinkovito ter da bodo v primeru gospodarske rasti, ki bi bila manjša od pričakovane, okrepljeni. Po zmanjšanju čezmernega primanjkljaja je v programu načrtovana prilagoditev, ki je skladna s Paktom. Vendar pa ob upoštevanju tveganj za proračunske cilje proračunska naravnanost v programu morda ne bo zagotovila zadostne varnostne rezerve za to, da prag primanjkljaja v višini 3 % BDP vse do konca programskega obdobja ob običajnih makroekonomskih nihanjih ne bi bil prekoračen. Zaradi tega lahko tveganja, povezana s proračunskimi cilji, negativno vplivajo na doseganje srednjeročnega cilja do leta 2010, kot to predvideva program. Zato bi v letih po zmanjšanju čezmernega primanjkljaja prilagoditev v smeri srednjeročnega cilja iz programa lahko zahtevala okrepitev ukrepov, da bodo skladni s Paktom o stabilnosti in rasti, ki določa, da mora za države članice v euroobmočju in MDT II kot merilo veljati letno izboljšanje strukturnega salda za 0,5 % BDP in da mora biti prilagoditev višja v času ugodnih gospodarskih razmer ter bi lahko bila nižja v času slabih gospodarskih razmer.

(8) Po ocenah bo bruto javni dolg v letu 2006 dosegel 67,5 % BDP, kar je nad referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 60 % BDP. Program predvideva, da se bo delež dolga v letu 2007 povečal, v preostalem programskem obdobju pa zmanjšal za skoraj 6 odstotnih točk. Tudi spreminjanje deleža dolga je odvisno od zgoraj navedenih tveganj za proračunske cilje, poleg tega pa tudi od stalne negotovosti glede usklajevanja stanj in tokov, ki je bila v preteklosti velika in je večinoma povečevala dolg. Navsezadnje rezultati javnih podjetij srednjeročno predstavljajo tveganje. Glede na ta tveganja se bo delež dolga ob koncu programskega obdobja začel zmanjševati proti referenčni vrednosti.

(9) Portugalska je nedavno izvedla pokojninske reforme, katerih cilj je povečanje vzdržnosti javnih financ. Po ocenah iz programa naj bi se zaradi reforme odhodki, povezani s staranjem prebivalstva, v naslednjih desetletjih na splošno povečali za veliko manj, kot je bilo pričakovano, čeprav bodo še vedno visoki. Začetno proračunsko stanje se je glede na leto 2005 sicer precej izboljšalo, vendar še vedno predstavlja tveganje za vzdržnost javnih financ, tudi pred upoštevanjem dolgoročnih proračunskih posledic staranja prebivalstva. Poleg tega je trenutna stopnja bruto javnega dolga nad referenčno vrednostjo iz Pogodbe. Na splošno se zdi, da je Portugalska izpostavljena velikemu tveganju, kar zadeva vzdržnost javnih financ. Načrtovana proračunska konsolidacija naj bi skupaj s pričakovanim omejevanjem izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva, ki izhaja iz tekočih reform, bistveno prispevala k zmanjšanju takih tveganj.

(10) Program za stabilnost vsebuje kvalitativno oceno splošnega učinka poročila o izvajanju nacionalnega programa reform iz oktobra 2006 v okviru srednjeročne fiskalne strategije. Poleg tega zagotavlja sistematične informacije o neposrednih proračunskih stroških ali prihrankih glavnih reform, ki so predvidene v nacionalnem programu reform, njegove proračunske napovedi pa natančno upoštevajo učinek na javne finance, ki ga imajo ukrepi, določeni v nacionalnem programu reform. Ukrepi na področju javnih financ, predvideni v programu za stabilnost, se zdijo skladni z ukrepi, predvidenimi v nacionalnem programu reform. Oba programa obravnavata predvsem povezave med reformo javne uprave in strategijo fiskalne konsolidacije ter zagotavljata dodatne informacije o različnih ukrepih politike.

(11) Proračunska strategija v programu je na splošno skladna s širšimi smernicami ekonomske politike, ki jih vsebujejo integrirane smernice za obdobje 2005-2008.

(12) Kar zadeva predpisane podatke iz kodeksa ravnanja za programe stabilnosti in konvergence, vsebuje program vse obvezne in večino neobveznih podatkov. V zvezi s strukturnim modelom pa se v več pomembnih točkah razlikuje od modela iz kodeksa ravnanja.

Svet meni, da je program na splošno v skladu z zmanjšanjem čezmernega primanjkljaja do leta 2008, če se bodo ukrepi iz programa izvajali v polni meri in učinkovito ter če se bodo ti ukrepi v primeru gospodarske rasti, ki bi bila nižja od pričakovane, okrepili. Strategijo za spodbujanje konkurenčnosti in gospodarske rasti bo podprla tudi fiskalna konsolidacija. Program po zmanjšanju čezmernega primanjkljaja predvideva ustrezno napredovanje k srednjeročnemu cilju, vendar obstajajo tveganja kar zadeva doseganje proračunskih ciljev. Svet ob upoštevanju zgornje ocene in priporočila v skladu s členom 104(7) z dne 20. septembra 2005 Portugalsko poziva, naj:

(i) strogo izvaja strukturne ukrepe, predvidene v programu, da bo do leta 2008 zmanjšala čezmerni primanjkljaj, in naj bo pripravljena okrepiti te ukrepe, da se bo lahko spoprijela s vplivom gospodarske rasti na proračun, če bi bila ta nižja od pričakovane;

(ii) po zmanjšanju čezmernega primanjkljaja izvede predvideno prilagoditev k srednjeročnemu cilju in jo po potrebi podkrepi z okrepljenimi ukrepi ter zagotovi, da se bo razmerje med dolgom in BDP temu ustrezno zmanjšalo;

(iii) nadaljuje s tekočo reformo javne uprave; še naprej krepi proračunski okvir, vključno z oceno in nadzorom izvajanja proračuna na vseh stopnjah državnega sektorja, da bo dosegla zlasti načrtovano omejitev odhodkov;

(iv) ob upoštevanju stopnje dolga in načrtovanega povečanja odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva, izboljša dolgoročno vzdržnost javnih financ, in sicer z doseganjem srednjeročnega cilja ter zagotovitvijo in po možnosti povečanjem koristi sprejetih pokojninskih reform.

Program za stabilnosti (PS); Gospodarske napovedi služb Komisije iz jeseni 2006 (COM); izračuni služb Komisije. 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Realni BDP (spremembe v % ) PS dec. 2006 0,4 1,4 1,8 2,4 3,0 3,0 COM nov. 2006 0,4 1,2 1,5 1,7 ni podatkov ni podatkov PS dec. 2005 0,5 1,1 1,8 2,4 3,0 ni podatkov Inflacija po HICP (%) PS dec. 2006 2,5 3,2 2,2 2,2 2,1 2,1 COM nov. 2006 2,1 2,9 2,2 2,1 ni podatkov ni podatkov PS dec. 2005 2,3 2,3 2,2 2,2 2,1 ni podatkov Proizvodna vrzel (v % potencialnega BDP) PS dec. 2006 – 2,5 – 2,6 – 2,4 – 1,8 – 0,7 0.2 COM nov. 2006 – 2,0 – 2,0 – 1,8 – 1,5 ni podatkov ni podatkov PS dec. 2005 – 2,3 – 2,7 – 2,5 – 1,8 – 0,7 ni podatkov Javnofinančni saldo (v % BDP) PS dec. 2006 – 6,0 – 4,6 – 3,7 – 2,6 – 1,5 – 0,4 COM nov. 2006 – 6,0 – 4,6 – 4,0 – 3,9 ni podatkov ni podatkov PS dec. 2005 – 6,0 – 4,6 – 3,7 – 2,6 – 1,5 ni podatkov Primarni saldo (v % BDP) PS dec. 2006 – 3,3 – 1,7 – 0,7 0,4 1,5 2,5 COM nov. 2006 – 3,3 – 1,7 – 1,0 – 0,7 ni podatkov ni podatkov PS dec. 2005 – 3,2 – 1,7 – 0,6 0,6 1,5 ni podatkov Ciklično prilagojeni saldo (v % BDP) PS dec. 2006 – 4,9 – 3,4 – 2,6 – 1,8 – 1,2 – 0,5 COM nov. 2006 – 5,1 – 3,7 – 3,2 – 3,2 ni podatkov ni podatkov PS dec. 2005 – 5,0 – 3,4 – 2,6 – 1,8 – 1,2 ni podatkov Strukturni saldo (v % BDP) PS dec. 2006 – 4,9 – 3,4 – 2,6 – 1,8 – 1,2 – 0,5 COM nov. 2006 – 5,1 – 3,7 – 3,2 – 3,2 ni podatkov ni podatkov PS dec. 2005 – 5,0 – 3,4 – 2,6 – 1,8 – 1,2 ni podatkov Bruto javni dolg (v % BDP) PS dec. 2006 64,0 67,4 68,0 67,3 65,2 62,2 COM nov. 2006 64,0 67,4 69,4 70,7 ni podatkov ni podatkov PS dec. 2005 65,5 68,7 69,3 68,4 66,2 ni podatkov

Versions

1. 2007-02-27