Not the law itself: Notice

Address https://gelex.eu/eli/EU/notice/oj/C/2011/302/04@2011-09-21/sl

Contents

1. Preamble
2. Člen 1 Področje uporabe
3. Člen 2 Redno zagotavljanje agregiranih informacij
4. 4.
5. Člen 3 Priložnostno zagotavljanje agregiranih informacij
6. Člen 4 Začetek veljavnosti
7. ANNEX
8. PRILOGA I Redno zagotavljanje agregiranih informacij s strani Evropske centralne banke 1.2.3.4.5.6.
9. PRILOGA II Redno zagotavljanje agregiranih informacij s strani evropskih nadzornih organov
10. SPLOŠNO PRAVILO
11. A.
12. A1
13. B.
14. B1
15. B2
16. C.
17. PRILOGA III Priložnostne zahteve ESRB za agregirane informacije
18. A.
19. 2.
20. grp_1
21. B.
22. 3.
23. 4.
24. 4.14.1.14.1.24.1.3
25. 4.24.2.14.2.24.2.34.2.4

SPLOŠNI ODBOR EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA JE –

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja, ter zlasti členov 3(2), 4(2) in 8(2) in člena 15 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1096/2010 z dne 17. novembra 2010 o dodelitvi posebnih nalog Evropski centralni banki v zvezi z delovanjem Evropskega odbora za sistemska tveganja, ter zlasti člena 2(b), člena 5 in člena 6(4) Uredbe,

ob upoštevanju Sklepa ESRB/2011/1 Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 20. januarja 2011 o sprejetju Poslovnika Evropskega odbora za sistemska tveganja, in zlasti člena 28(1) Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Člen 3(2) Uredbe (EU) št. 1092/2010 določa, da mora Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) opredeljevati in/ali zbirati ter analizirati vse informacije, ki so pomembne in potrebne za makrobonitetni nadzor nad finančnim sistemom v Uniji, da bi pripomogel k preprečitvi ali ublažitvi sistemskih tveganj za finančno stabilnost v Uniji, ki so posledica razvoja znotraj finančnega sistema, upoštevajoč makroekonomski razvoj, da bi se tako izognili obdobjem obsežnejših finančnih težav.

(2) Člen 15(2) Uredbe (EU) št. 1092/2010 določa, da morajo evropski nadzorni organi (ESA), Evropski sistem centralnih bank (ESCB), Evropska komisija, nacionalni nadzorni organi in nacionalni statistični organi tesno sodelovati z ESRB in mu zagotavljati vse informacije, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svojih nalog v skladu z zakonodajo Unije.

(3) V skladu s členom 15(3) Uredbe (EU) št. 1092/2010 lahko ESRB zahteva informacije od ESA, praviloma v povzeti ali agregirani obliki, tako da ni mogoče prepoznati posameznih finančnih institucij.

(4) V uvodni izjavi 10 Uredbe (EU) št. 1096/2010 je navedeno, da bi ECB morala imeti nalogo zagotavljati statistično podporo ESRB, v skladu z uvodno izjavo 9 navedene uredbe.

(5) Ta sklep ne posega v pravico ECB, da za lastne potrebe uporablja informacije, ki jih zbira v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke.

(6) Vsebina agregiranih informacij, ki jih ESRB kratkoročno potrebuje za svojo dejavnost, je bila opredeljena v sodelovanju z ECB in ESA na podlagi skupnega poročila –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1 Področje uporabe

Ta sklep določa agregirane informacije, ki jih ESRB potrebuje za opravljanje svojih nalog, ter podrobna pravila za zagotavljanje in zbiranje teh informacij.

Člen 2 Redno zagotavljanje agregiranih informacij

1. Redno zagotavljanje agregiranih informacij, ki jih ESRB potrebuje za opravljanje svojih nalog, poteka, kakor je določeno v prilogah I in II.

2. Agregirane informacije, določene v Prilogi I, zagotavlja ECB.

3. Agregirane informacije, določene v Prilogi II, zagotavljajo ustrezni ESA.

4. Sekretariat ESRB: (a) določi, kjer je potrebno, tehnične specifikacije v zvezi z informacijami iz odstavka 1, potem ko se posvetuje z ECB in/ali ESA, kadar je to primerno; in (b) zbira informacije iz odstavka 1 ter temu ustrezno sodeluje z ECB in ESA.

4.

(a) določi, kjer je potrebno, tehnične specifikacije v zvezi z informacijami iz odstavka 1, potem ko se posvetuje z ECB in/ali ESA, kadar je to primerno; in

(b) zbira informacije iz odstavka 1 ter temu ustrezno sodeluje z ECB in ESA.

Člen 3 Priložnostno zagotavljanje agregiranih informacij

Postopki, po katerih ravna sekretariat ESRB pri izvajanju priložnostnih zahtev za agregirane informacije, so določeni v Prilogi III.

Člen 4 Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati 15. oktobra 2011.

V Frankfurtu na Majni, 21. septembra 2011 Predsednik ESRB Jean-Claude Trichet

ANNEX

Grp_zagotavljanje_agregiranih_informacij_s_strani_evropske_centralne_banke. 123456. Evropska centralna banka (ECB) poroča za države članice, katerih valuta je euro, objavljene in neobjavljene nabore podatkov s področja denarne in finančne statistike, katerih vsebina, pogostost in roki poročanja so urejeni v spodaj navedenih pravnih aktih ali ki so uveljavljeni v skupni praksi. Kolikor se podatki za države članice, katerih valuta ni euro, dajo na voljo na prostovoljni osnovi s privolitvijo zadevnih nacionalnih centralnih bank, ECB poroča tudi te podatke. Podatki bilance stanja denarnih finančnih institucij (MFI), kakor so opredeljeni v Uredbi ECB/2008/32 z dne 19. decembra 2008 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (preoblikovano). Statistika obrestnih mer MFI, kakor je opredeljena v Uredbi ECB/2001/18 z dne 20. decembra 2001 o statistiki obrestnih mer, ki jih monetarne finančne institucije uporabljajo za vloge in posojila v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb. Statistični podatki o investicijskih skladih, kakor so opredeljeni v Uredbi ECB/2007/8 z dne 27. julija 2007 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov. Statistični podatki o listinjenju, kakor so opredeljeni v Uredbi ECB/2008/30 z dne 19. decembra 2008 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja. Izbrani podatki o denarni statistiki, statistiki finančnih institucij in statistiki finančnih trgov, kakor so opredeljeni v Smernici ECB/2007/9 z dne 1. avgusta 2007 o denarni statistiki, statistiki finančnih institucij in statistiki finančnih trgov (preoblikovano). Konsolidirani bančni podatki, ki jih potrdita Svet ECB in Razširjeni svet ECB ter vsebujejo podatke o bilanci stanja, izkazu poslovnega izida in solventnosti bančnih skupin na agregirani osnovi.

PRILOGA I Redno zagotavljanje agregiranih informacij s strani Evropske centralne banke 1.2.3.4.5.6.

Evropska centralna banka (ECB) poroča za države članice, katerih valuta je euro, objavljene in neobjavljene nabore podatkov s področja denarne in finančne statistike, katerih vsebina, pogostost in roki poročanja so urejeni v spodaj navedenih pravnih aktih ali ki so uveljavljeni v skupni praksi. Kolikor se podatki za države članice, katerih valuta ni euro, dajo na voljo na prostovoljni osnovi s privolitvijo zadevnih nacionalnih centralnih bank, ECB poroča tudi te podatke. Podatki bilance stanja denarnih finančnih institucij (MFI), kakor so opredeljeni v Uredbi ECB/2008/32 z dne 19. decembra 2008 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (preoblikovano). Statistika obrestnih mer MFI, kakor je opredeljena v Uredbi ECB/2001/18 z dne 20. decembra 2001 o statistiki obrestnih mer, ki jih monetarne finančne institucije uporabljajo za vloge in posojila v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb. Statistični podatki o investicijskih skladih, kakor so opredeljeni v Uredbi ECB/2007/8 z dne 27. julija 2007 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov. Statistični podatki o listinjenju, kakor so opredeljeni v Uredbi ECB/2008/30 z dne 19. decembra 2008 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja. Izbrani podatki o denarni statistiki, statistiki finančnih institucij in statistiki finančnih trgov, kakor so opredeljeni v Smernici ECB/2007/9 z dne 1. avgusta 2007 o denarni statistiki, statistiki finančnih institucij in statistiki finančnih trgov (preoblikovano). Konsolidirani bančni podatki, ki jih potrdita Svet ECB in Razširjeni svet ECB ter vsebujejo podatke o bilanci stanja, izkazu poslovnega izida in solventnosti bančnih skupin na agregirani osnovi.

Grp. pravilo. Agregirane informacije, ki jih zagotavljajo evropski nadzorni organi (ESA), zajemajo podatke o najmanj treh pravnih osebah, od katerih nobena nima 85-odstotnega ali večjega deleža na zadevnem trgu, ki lahko zajema eno ali več držav članic ali Unijo kot celoto. Če pa se poleg agregiranih informacij zagotavljajo tudi mere razpršenosti, potem agregirane informacije zajemajo podatke o najmanj petih pravnih osebah, kadar izhajajo iz javno dostopnih podatkov, in podatke o najmanj šestih pravnih osebah, kadar je treba varovati zaupne podatke na ravni družbe. (a) kazalniki solventnosti: količnik kapitala prvega reda; celotni kapitalski količnik; količnik kapitala prvega reda (brez hibridnih instrumentov); kapitalske zahteve za kreditno tveganje glede na celotne kapitalske zahteve; kapitalske zahteve po standardiziranem pristopu glede na celotne kapitalske zahteve; kapitalske zahteve za listinjenje glede na celotne kapitalske zahteve; kapitalske zahteve po pristopu na osnovi notranjih bonitetnih ocen glede na celotne kapitalske zahteve; kapitalske zahteve za tržno tveganje glede na celotne kapitalske zahteve; kapitalske zahteve za operativno tveganje glede na celotne kapitalske zahteve; kapitalske zahteve za tveganje poravnave in dostave glede na celotne kapitalske zahteve; druge kapitalske zahteve glede na celotne kapitalske zahteve; (b) kazalniki kreditnega tveganja in kakovosti sredstev: zapadla (> 90 dni) posojila glede na celotna posojila in zunajbilančne kreditne obveznosti; oslabljena posojila glede na celotna posojila; količnik pokritja (posebni delni odpisi za posojila glede na celotna bruto oslabljena posojila); zapadla (> 90 dni) posojila in dolžniški instrumenti glede na celotna posojila in dolžniške instrumente; količnik pokritja (posebni delni odpisi za posojila in dolžniške instrumente glede na celotna bruto oslabljena posojila in dolžniške instrumente); količnik pokritja (vsi delni odpisi za posojila in dolžniške instrumente glede na celotna bruto oslabljena posojila in dolžniške instrumente); oslabljena finančna sredstva glede na celotna sredstva; oslabljeni dolžniški instrumenti glede na celotne dolžniške instrumente; akumulirane oslabitve finančnih sredstev glede na celotna (bruto) sredstva; (c) kazalniki tveganja dobičkonosnosti: donos na lastniški kapital; donos na predpisane kapitalske zahteve; razmerje med stroški in prihodki; donos na sredstva; čisti obrestni prihodki glede na celotne prihodke od poslovanja; čisti prihodki od nadomestil in provizij glede na celotne prihodke od poslovanja; prihodki od dividend glede na celotne prihodke od poslovanja; čisti realizirani dobiček (izguba) od finančnih sredstev in obveznosti, ki niso vrednoteni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, glede na celotne prihodke od poslovanja; čisti dobiček od finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju, glede na celotne prihodke od poslovanja; čisti dobiček od finančnih sredstev in obveznosti, vrednotenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, glede na celotne prihodke od poslovanja; čisti drugi prihodki od poslovanja glede na celotne prihodke od poslovanja; čisti prihodki glede na celotne prihodke od poslovanja; oslabitev finančnih sredstev glede na celotne prihodke od poslovanja; (d) struktura bilance stanja: razmerje med posojili in vlogami; vloge strank glede na celotne obveznosti; finančni vzvod (kapital prvega reda glede na (celotna sredstva – neopredmetena osnovna sredstva)); dolžniški vrednostni papirji glede na celotne obveznosti; vloge kreditnih institucij glede na celotne obveznosti; lastniški kapital glede na celotne obveznosti in lastniški kapital; denarna sredstva in sredstva, namenjena trgovanju, glede na celotna sredstva; denarna sredstva, sredstva, namenjena trgovanju, in sredstva, razpoložljiva za prodajo, glede na celotna sredstva; finančna sredstva, namenjena trgovanju, glede na celotna sredstva; finančne obveznosti, namenjene trgovanju, glede na celotne obveznosti in lastniški kapital; posojila in zunajbilančne kreditne obveznosti (razen trgovalne knjige) glede na celotna sredstva; razmerje med dolgom in lastniškim kapitalom; zunajbilančne postavke glede na celotna sredstva; (e) letne stopnje rasti (%): celotna sredstva; celotna posojila; celotne vloge strank; celotni prihodki od poslovanja; oslabitve finančnih sredstev; zapadla (> 90 dni) posojila in dolžniški instrumenti; celotna bruto oslabljena posojila in dolžniški instrumenti; tveganju prilagojena sredstva. Grp. a1. Nabor podatkov: četrtletni podatki iz obrazcev COREP in FINREP Kolikor so bile zadevne informacije zbrane v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi, EBA pošilja ESRB potrebne podatke za sestavo spodaj naštetih kazalnikov, ki jih prav tako zagotovi EBA, ter korelacije med kazalniki in naslednje mere razpršenosti: minimum, prvi (spodnji) in tretji (zgornji) kvartil, mediana, povprečje, maksimum. EBA pošilja te informacije četrtletno, v petih delovnih dneh po tem, ko prejme podatke od nacionalnih nadzornih organov, kar se zgodi 90 dni po referenčnem datumu. O datumu prvega pošiljanja informacij se bosta dogovorila ESRB in EBA. Po najboljših prizadevanjih se predložijo tudi skladni pretekli podatki za predhodnih pet do osem četrtletij, če so na voljo. Zagotovijo se naslednji kazalniki: Grp. a2. Nabor podatkov: četrtletni podatki o likvidnosti EBA pošilja ESRB potrebne podatke za sestavo spodaj naštetih kazalnikov, ki jih prav tako zagotovi EBA, in naslednje mere razpršenosti: minimum, prvi (spodnji) in tretji (zgornji) kvartil, mediana, povprečje, maksimum. Te informacije se pošiljajo četrtletno, v petih delovnih dneh po tem, ko EBA prejme podatke od nacionalnih nadzornih organov, kar se zgodi 90 dni po referenčnem datumu. Informacije pri prvem pošiljanju se bodo nanašale na sredino leta 2013, v odvisnosti od končnih sprememb določb o poročanju v Direktivi 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) in Direktivi 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (preoblikovano). O datumu prvega pošiljanja informacij se bosta dogovorila ESRB in EBA. Zgodovinske informacije se ne zahtevajo. Zagotovijo se naslednji kazalniki: približki na podlagi razpoložljivih podatkov za količnik likvidnostnega kritja in količnik neto stabilnih virov likvidnosti. Grp. a3. Nabor podatkov: četrtletni podatki iz obrazcev EBA za poročanje o velikih izpostavljenostih Kolikor so bile zadevne informacije zbrane v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi in v skladu s splošnim pravilom o agregiranih informacijah, EBA pošilja ESRB potrebne podatke za sestavo spodaj naštetih kazalnikov, ki jih prav tako zagotovi EBA, in mere razpršenosti, o katerih se dogovorita ESRB in EBA. Te informacije pošilja četrtletno, v petih delovnih dneh po tem, ko prejme podatke od nacionalnih nadzornih organov, kar se zgodi 90 dni po referenčnem datumu. Informacije pri prvem pošiljanju se bodo nanašale na konec decembra 2011. O datumu prvega pošiljanja informacij se bosta dogovorila ESRB in EBA. Zgodovinske informacije se ne zahtevajo. Zagotovijo se naslednji kazalniki: število velikih izpostavljenosti velikih bančnih skupin iz Unije; znesek velikih izpostavljenosti, razčlenjen po državi in sektorju nasprotnih strank (država; druge velike bančne skupine iz Unije; druge banke; drugi finančni posredniki; nefinančne družbe; majhni dolžniki); znesek (izpostavljenost pred zmanjševanjem kreditnega tveganja) velikih izpostavljenosti velikih bančnih skupin iz Unije, razčlenjen po instrumentih (sredstva; izvedeni finančni instrumenti; zunajbilančni instrumenti; posredne izpostavljenosti), in odstotek lastnih sredstev; znesek (izpostavljenost po zmanjševanju kreditnega tveganja, od tega bančna knjiga) velikih izpostavljenosti velikih bančnih skupin iz Unije in odstotek lastnih sredstev. Grp. a. Evropski bančni organ (EBA) EBA poroča za vzorec velikih bančnih skupin, ki ga opredelita ESRB in EBA, naslednje nabore podatkov. (i) celotna zavarovanja (življenjska in premoženjska): bruto obračunane premije; čisti prihodki od premij; čisti odhodki za škode; čisti stroški poslovanja; minimalni razpoložljiv kapital, minimalni zahtevani kapital; (ii) premoženjska zavarovanja: bruto obračunane premije z razčlenitvijo po vrstah poslov (nezgodno in zdravstveno zavarovanje; zavarovanje motornih vozil; zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil; drugi razredi; pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje; zavarovanje proti požaru in drugi premoženjski škodi; zavarovanje splošne odgovornosti; kreditno in kavcijsko zavarovanje; druga premoženjska zavarovanja); čisti prihodki od premij; čisti odhodki za škode; čisti stroški poslovanja; minimalni razpoložljiv kapital; minimalni zahtevani kapital; (iii) življenjska zavarovanja: bruto obračunane premije z razčlenitvijo po vrstah poslov (vezano življenjsko zavarovanje; nevezano življenjsko zavarovanje; zavarovanje s kapitalizacijo izplačil; kolektivno pokojninsko zavarovanje; druga življenjska zavarovanja); čisti prihodki od premij; čisti odhodki za škode; čisti stroški poslovanja; minimalni razpoložljiv kapital; minimalni zahtevani kapital; (a) celotni zneski (vsota): (i) celotna zavarovanja (življenjska in premoženjska): stopnja rasti bruto obračunanih premij; donos na lastniški kapital; donos na sredstva; stopnja solventnosti; (ii) premoženjska zavarovanja: stopnja rasti bruto obračunanih premij z razčlenitvijo po vrstah poslov (nezgodno in zdravstveno zavarovanje; zavarovanje motornih vozil; zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil; drugi razredi; pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje; zavarovanje proti požaru in drugi premoženjski škodi; zavarovanje splošne odgovornosti; kreditno in kavcijsko zavarovanje; druga premoženjska zavarovanja); škodni količnik; stroškovni količnik; kombinirani količnik; donos na lastniški kapital; donos na sredstva; stopnja solventnosti; (iii) življenjska zavarovanja: stopnja rasti bruto obračunanih premij z razčlenitvijo po vrstah poslov (vezano življenjsko zavarovanje; nevezano življenjsko zavarovanje; zavarovanje s kapitalizacijo izplačil; kolektivno pokojninsko zavarovanje; druga življenjska zavarovanja); donos na lastniški kapital; donos na sredstva; stopnja solventnosti. (b) mere razpršenosti: Grp. b1. Nabor podatkov: hitro letno poročanje Kolikor so bile zadevne informacije zbrane v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi in v skladu s splošnim pravilom o agregiranih informacijah, EIOPA pošilja ESRB potrebne podatke za sestavo spodaj naštetih kazalnikov, ki jih prav tako zagotovi EIOPA, bodisi kot celotne zneske bodisi kot naslednje mere razpršenosti: netehtano povprečje, tehtano povprečje glede na bruto premije, mediana, prvi kvartil, tretji kvartil, minimum, maksimum. Informacije se pošiljajo letno, približno 80 koledarskih dni po izteku referenčnega leta. O datumu prvega pošiljanja informacij se bosta dogovorila ESRB in EIOPA. Zagotovijo se naslednji kazalniki: (a) celotna zavarovanja (življenjska in premoženjska): bruto obračunane premije; čisti prihodki od premij; čisti odhodki za škode; čisti stroški poslovanja; minimalni razpoložljiv kapital; minimalni zahtevani kapital; (b) premoženjska zavarovanja: bruto obračunane premije z razčlenitvijo po vrstah poslov (nezgodno in zdravstveno zavarovanje; zavarovanje motornih vozil; zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil; drugi razredi; pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje; zavarovanje proti požaru in drugi premoženjski škodi; zavarovanje splošne odgovornosti; kreditno in kavcijsko zavarovanje; druga premoženjska zavarovanja); čisti prihodki od premij; čisti odhodki za škode; čisti stroški poslovanja; minimalni razpoložljiv kapital; minimalni zahtevani kapital; (c) življenjska zavarovanja: bruto obračunane premije z razčlenitvijo po vrstah poslov (vezano življenjsko zavarovanje; nevezano življenjsko zavarovanje; zavarovanje s kapitalizacijo izplačil; kolektivno pokojninsko zavarovanje; druga življenjska zavarovanja); čisti prihodki od premij; čisti odhodki za škode; čisti stroški poslovanja; minimalni razpoložljiv kapital; minimalni zahtevani kapital. Grp. b2. Nabor podatkov: redno letno poročanje Kolikor so bile zadevne informacije zbrane v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi in v skladu s splošnim pravilom o agregiranih informacijah, EIOPA pošilja ESRB potrebne podatke za sestavo spodaj naštetih kazalnikov, ki jih prav tako zagotovi EIOPA, kot celotne zneske: netehtano povprečje, povprečje, tehtano z bruto premijami, količniki vseh velikih zavarovalnic iz Unije, mediana, prvi kvartil, tretji kvartil, minimum, maksimum. Te informacije se pošiljajo letno, približno 270 koledarskih dni po izteku referenčnega leta. O datumu prvega pošiljanja podatkov se bosta dogovorila ESRB in EIOPA. Zagotovijo se zgodovinski podatki od leta 2003. Zagotovijo se naslednji kazalniki: Grp. b. Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) EIOPA poroča naslednje nabore podatkov. Nabor podatkov B1 se nanaša na velike zavarovalnice iz Unije, ki jih identificira EIOPA. Nabor podatkov B2 se nanaša na vse zavarovalnice iz Unije, pri čemer se te agregirane informacije zbirajo na solo osnovi. Grp. c1. Nabor podatkov: zbirka podatkov po Direktivi o trgih finančnih instrumentov ESMA pošilja ESRB podatke, ki jih zbere v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi in so potrebni za sestavo spodaj naštetih kazalnikov, ki jih prav tako zagotovi ESMA. Te informacije se pošiljajo četrtletno, v petih dneh po izteku referenčnega obdobja. O datumu prvega pošiljanja informacij se bosta dogovorila ESRB in ESMA. Zagotovijo se zgodovinske informacije od novembra 2007. Zagotovijo se naslednji kazalniki: ime in navedba države članice pristojnega organa, ki je izdal dovoljenje sistematičnim internalizatorjem; ime in navedba države članice pristojnega organa, ki je izdal dovoljenje večstranskemu sistemu trgovanja; ime in navedba države članice pristojnega organa, ki je izdal dovoljenje reguliranemu trgu; ime in navedba države članice pristojnega organa, ki je izdal dovoljenje klirinškim hišam s položajem centralne nasprotne stranke. Grp. c2. Nabor podatkov: zbirka podatkov iz sistema referenčnih podatkov ESMA pošilja ESRB podatke, ki jih zbere v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi in so potrebni za sestavo spodaj naštetih kazalnikov, ki jih prav tako zagotovi ESMA, ter mere razpršenosti, o katerih se dogovorita ESRB in ESMA. Te informacije se pošiljajo četrtletno, v petih dneh po izteku referenčnega obdobja. O datumu prvega pošiljanja informacij se bosta dogovorila ESRB in ESMA. Zagotovijo se zgodovinske informacije od junija 2009. Zagotovijo se naslednji kazalniki: razčlenitev finančnih instrumentov, ki so sprejeti v trgovanje na trgih Evropskega gospodarskega prostora in katerih oznaka v razvrstitvi finančnih instrumentov (Classification of Financial Instruments) je ES (navadne/redne delnice); število instrumentov po državah članicah; število instrumentov, sprejetih v trgovanje, po trgih; število novo izdanih instrumentov po trgih; število novo izdanih instrumentov po državah članicah. Grp. c. Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) ESMA zagotavlja naslednje nabore podatkov:

PRILOGA II Redno zagotavljanje agregiranih informacij s strani evropskih nadzornih organov

SPLOŠNO PRAVILO

Agregirane informacije, ki jih zagotavljajo evropski nadzorni organi (ESA), zajemajo podatke o najmanj treh pravnih osebah, od katerih nobena nima 85-odstotnega ali večjega deleža na zadevnem trgu, ki lahko zajema eno ali več držav članic ali Unijo kot celoto. Če pa se poleg agregiranih informacij zagotavljajo tudi mere razpršenosti, potem agregirane informacije zajemajo podatke o najmanj petih pravnih osebah, kadar izhajajo iz javno dostopnih podatkov, in podatke o najmanj šestih pravnih osebah, kadar je treba varovati zaupne podatke na ravni družbe.

A.

Evropski bančni organ (EBA) EBA poroča za vzorec velikih bančnih skupin, ki ga opredelita ESRB in EBA, naslednje nabore podatkov. (a) kazalniki solventnosti: količnik kapitala prvega reda; celotni kapitalski količnik; količnik kapitala prvega reda (brez hibridnih instrumentov); kapitalske zahteve za kreditno tveganje glede na celotne kapitalske zahteve; kapitalske zahteve po standardiziranem pristopu glede na celotne kapitalske zahteve; kapitalske zahteve za listinjenje glede na celotne kapitalske zahteve; kapitalske zahteve po pristopu na osnovi notranjih bonitetnih ocen glede na celotne kapitalske zahteve; kapitalske zahteve za tržno tveganje glede na celotne kapitalske zahteve; kapitalske zahteve za operativno tveganje glede na celotne kapitalske zahteve; kapitalske zahteve za tveganje poravnave in dostave glede na celotne kapitalske zahteve; druge kapitalske zahteve glede na celotne kapitalske zahteve; (b) kazalniki kreditnega tveganja in kakovosti sredstev: zapadla (> 90 dni) posojila glede na celotna posojila in zunajbilančne kreditne obveznosti; oslabljena posojila glede na celotna posojila; količnik pokritja (posebni delni odpisi za posojila glede na celotna bruto oslabljena posojila); zapadla (> 90 dni) posojila in dolžniški instrumenti glede na celotna posojila in dolžniške instrumente; količnik pokritja (posebni delni odpisi za posojila in dolžniške instrumente glede na celotna bruto oslabljena posojila in dolžniške instrumente); količnik pokritja (vsi delni odpisi za posojila in dolžniške instrumente glede na celotna bruto oslabljena posojila in dolžniške instrumente); oslabljena finančna sredstva glede na celotna sredstva; oslabljeni dolžniški instrumenti glede na celotne dolžniške instrumente; akumulirane oslabitve finančnih sredstev glede na celotna (bruto) sredstva; (c) kazalniki tveganja dobičkonosnosti: donos na lastniški kapital; donos na predpisane kapitalske zahteve; razmerje med stroški in prihodki; donos na sredstva; čisti obrestni prihodki glede na celotne prihodke od poslovanja; čisti prihodki od nadomestil in provizij glede na celotne prihodke od poslovanja; prihodki od dividend glede na celotne prihodke od poslovanja; čisti realizirani dobiček (izguba) od finančnih sredstev in obveznosti, ki niso vrednoteni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, glede na celotne prihodke od poslovanja; čisti dobiček od finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju, glede na celotne prihodke od poslovanja; čisti dobiček od finančnih sredstev in obveznosti, vrednotenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, glede na celotne prihodke od poslovanja; čisti drugi prihodki od poslovanja glede na celotne prihodke od poslovanja; čisti prihodki glede na celotne prihodke od poslovanja; oslabitev finančnih sredstev glede na celotne prihodke od poslovanja; (d) struktura bilance stanja: razmerje med posojili in vlogami; vloge strank glede na celotne obveznosti; finančni vzvod (kapital prvega reda glede na (celotna sredstva – neopredmetena osnovna sredstva)); dolžniški vrednostni papirji glede na celotne obveznosti; vloge kreditnih institucij glede na celotne obveznosti; lastniški kapital glede na celotne obveznosti in lastniški kapital; denarna sredstva in sredstva, namenjena trgovanju, glede na celotna sredstva; denarna sredstva, sredstva, namenjena trgovanju, in sredstva, razpoložljiva za prodajo, glede na celotna sredstva; finančna sredstva, namenjena trgovanju, glede na celotna sredstva; finančne obveznosti, namenjene trgovanju, glede na celotne obveznosti in lastniški kapital; posojila in zunajbilančne kreditne obveznosti (razen trgovalne knjige) glede na celotna sredstva; razmerje med dolgom in lastniškim kapitalom; zunajbilančne postavke glede na celotna sredstva; (e) letne stopnje rasti (%): celotna sredstva; celotna posojila; celotne vloge strank; celotni prihodki od poslovanja; oslabitve finančnih sredstev; zapadla (> 90 dni) posojila in dolžniški instrumenti; celotna bruto oslabljena posojila in dolžniški instrumenti; tveganju prilagojena sredstva. Grp. a1. Nabor podatkov: četrtletni podatki iz obrazcev COREP in FINREP Kolikor so bile zadevne informacije zbrane v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi, EBA pošilja ESRB potrebne podatke za sestavo spodaj naštetih kazalnikov, ki jih prav tako zagotovi EBA, ter korelacije med kazalniki in naslednje mere razpršenosti: minimum, prvi (spodnji) in tretji (zgornji) kvartil, mediana, povprečje, maksimum. EBA pošilja te informacije četrtletno, v petih delovnih dneh po tem, ko prejme podatke od nacionalnih nadzornih organov, kar se zgodi 90 dni po referenčnem datumu. O datumu prvega pošiljanja informacij se bosta dogovorila ESRB in EBA. Po najboljših prizadevanjih se predložijo tudi skladni pretekli podatki za predhodnih pet do osem četrtletij, če so na voljo. Zagotovijo se naslednji kazalniki: Grp. a2. Nabor podatkov: četrtletni podatki o likvidnosti EBA pošilja ESRB potrebne podatke za sestavo spodaj naštetih kazalnikov, ki jih prav tako zagotovi EBA, in naslednje mere razpršenosti: minimum, prvi (spodnji) in tretji (zgornji) kvartil, mediana, povprečje, maksimum. Te informacije se pošiljajo četrtletno, v petih delovnih dneh po tem, ko EBA prejme podatke od nacionalnih nadzornih organov, kar se zgodi 90 dni po referenčnem datumu. Informacije pri prvem pošiljanju se bodo nanašale na sredino leta 2013, v odvisnosti od končnih sprememb določb o poročanju v Direktivi 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) in Direktivi 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (preoblikovano). O datumu prvega pošiljanja informacij se bosta dogovorila ESRB in EBA. Zgodovinske informacije se ne zahtevajo. Zagotovijo se naslednji kazalniki: približki na podlagi razpoložljivih podatkov za količnik likvidnostnega kritja in količnik neto stabilnih virov likvidnosti. Grp. a3. Nabor podatkov: četrtletni podatki iz obrazcev EBA za poročanje o velikih izpostavljenostih Kolikor so bile zadevne informacije zbrane v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi in v skladu s splošnim pravilom o agregiranih informacijah, EBA pošilja ESRB potrebne podatke za sestavo spodaj naštetih kazalnikov, ki jih prav tako zagotovi EBA, in mere razpršenosti, o katerih se dogovorita ESRB in EBA. Te informacije pošilja četrtletno, v petih delovnih dneh po tem, ko prejme podatke od nacionalnih nadzornih organov, kar se zgodi 90 dni po referenčnem datumu. Informacije pri prvem pošiljanju se bodo nanašale na konec decembra 2011. O datumu prvega pošiljanja informacij se bosta dogovorila ESRB in EBA. Zgodovinske informacije se ne zahtevajo. Zagotovijo se naslednji kazalniki: število velikih izpostavljenosti velikih bančnih skupin iz Unije; znesek velikih izpostavljenosti, razčlenjen po državi in sektorju nasprotnih strank (država; druge velike bančne skupine iz Unije; druge banke; drugi finančni posredniki; nefinančne družbe; majhni dolžniki); znesek (izpostavljenost pred zmanjševanjem kreditnega tveganja) velikih izpostavljenosti velikih bančnih skupin iz Unije, razčlenjen po instrumentih (sredstva; izvedeni finančni instrumenti; zunajbilančni instrumenti; posredne izpostavljenosti), in odstotek lastnih sredstev; znesek (izpostavljenost po zmanjševanju kreditnega tveganja, od tega bančna knjiga) velikih izpostavljenosti velikih bančnih skupin iz Unije in odstotek lastnih sredstev.

A1 Nabor podatkov: četrtletni podatki iz obrazcev COREP in FINREP Kolikor so bile zadevne informacije zbrane v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi, EBA pošilja ESRB potrebne podatke za sestavo spodaj naštetih kazalnikov, ki jih prav tako zagotovi EBA, ter korelacije med kazalniki in naslednje mere razpršenosti: minimum, prvi (spodnji) in tretji (zgornji) kvartil, mediana, povprečje, maksimum. EBA pošilja te informacije četrtletno, v petih delovnih dneh po tem, ko prejme podatke od nacionalnih nadzornih organov, kar se zgodi 90 dni po referenčnem datumu. O datumu prvega pošiljanja informacij se bosta dogovorila ESRB in EBA. Po najboljših prizadevanjih se predložijo tudi skladni pretekli podatki za predhodnih pet do osem četrtletij, če so na voljo. Zagotovijo se naslednji kazalniki: (a) kazalniki solventnosti: količnik kapitala prvega reda; celotni kapitalski količnik; količnik kapitala prvega reda (brez hibridnih instrumentov); kapitalske zahteve za kreditno tveganje glede na celotne kapitalske zahteve; kapitalske zahteve po standardiziranem pristopu glede na celotne kapitalske zahteve; kapitalske zahteve za listinjenje glede na celotne kapitalske zahteve; kapitalske zahteve po pristopu na osnovi notranjih bonitetnih ocen glede na celotne kapitalske zahteve; kapitalske zahteve za tržno tveganje glede na celotne kapitalske zahteve; kapitalske zahteve za operativno tveganje glede na celotne kapitalske zahteve; kapitalske zahteve za tveganje poravnave in dostave glede na celotne kapitalske zahteve; druge kapitalske zahteve glede na celotne kapitalske zahteve; (b) kazalniki kreditnega tveganja in kakovosti sredstev: zapadla (> 90 dni) posojila glede na celotna posojila in zunajbilančne kreditne obveznosti; oslabljena posojila glede na celotna posojila; količnik pokritja (posebni delni odpisi za posojila glede na celotna bruto oslabljena posojila); zapadla (> 90 dni) posojila in dolžniški instrumenti glede na celotna posojila in dolžniške instrumente; količnik pokritja (posebni delni odpisi za posojila in dolžniške instrumente glede na celotna bruto oslabljena posojila in dolžniške instrumente); količnik pokritja (vsi delni odpisi za posojila in dolžniške instrumente glede na celotna bruto oslabljena posojila in dolžniške instrumente); oslabljena finančna sredstva glede na celotna sredstva; oslabljeni dolžniški instrumenti glede na celotne dolžniške instrumente; akumulirane oslabitve finančnih sredstev glede na celotna (bruto) sredstva; (c) kazalniki tveganja dobičkonosnosti: donos na lastniški kapital; donos na predpisane kapitalske zahteve; razmerje med stroški in prihodki; donos na sredstva; čisti obrestni prihodki glede na celotne prihodke od poslovanja; čisti prihodki od nadomestil in provizij glede na celotne prihodke od poslovanja; prihodki od dividend glede na celotne prihodke od poslovanja; čisti realizirani dobiček (izguba) od finančnih sredstev in obveznosti, ki niso vrednoteni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, glede na celotne prihodke od poslovanja; čisti dobiček od finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju, glede na celotne prihodke od poslovanja; čisti dobiček od finančnih sredstev in obveznosti, vrednotenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, glede na celotne prihodke od poslovanja; čisti drugi prihodki od poslovanja glede na celotne prihodke od poslovanja; čisti prihodki glede na celotne prihodke od poslovanja; oslabitev finančnih sredstev glede na celotne prihodke od poslovanja; (d) struktura bilance stanja: razmerje med posojili in vlogami; vloge strank glede na celotne obveznosti; finančni vzvod (kapital prvega reda glede na (celotna sredstva – neopredmetena osnovna sredstva)); dolžniški vrednostni papirji glede na celotne obveznosti; vloge kreditnih institucij glede na celotne obveznosti; lastniški kapital glede na celotne obveznosti in lastniški kapital; denarna sredstva in sredstva, namenjena trgovanju, glede na celotna sredstva; denarna sredstva, sredstva, namenjena trgovanju, in sredstva, razpoložljiva za prodajo, glede na celotna sredstva; finančna sredstva, namenjena trgovanju, glede na celotna sredstva; finančne obveznosti, namenjene trgovanju, glede na celotne obveznosti in lastniški kapital; posojila in zunajbilančne kreditne obveznosti (razen trgovalne knjige) glede na celotna sredstva; razmerje med dolgom in lastniškim kapitalom; zunajbilančne postavke glede na celotna sredstva; (e) letne stopnje rasti (%): celotna sredstva; celotna posojila; celotne vloge strank; celotni prihodki od poslovanja; oslabitve finančnih sredstev; zapadla (> 90 dni) posojila in dolžniški instrumenti; celotna bruto oslabljena posojila in dolžniški instrumenti; tveganju prilagojena sredstva.

A1

(a) kazalniki solventnosti: količnik kapitala prvega reda; celotni kapitalski količnik; količnik kapitala prvega reda (brez hibridnih instrumentov); kapitalske zahteve za kreditno tveganje glede na celotne kapitalske zahteve; kapitalske zahteve po standardiziranem pristopu glede na celotne kapitalske zahteve; kapitalske zahteve za listinjenje glede na celotne kapitalske zahteve; kapitalske zahteve po pristopu na osnovi notranjih bonitetnih ocen glede na celotne kapitalske zahteve; kapitalske zahteve za tržno tveganje glede na celotne kapitalske zahteve; kapitalske zahteve za operativno tveganje glede na celotne kapitalske zahteve; kapitalske zahteve za tveganje poravnave in dostave glede na celotne kapitalske zahteve; druge kapitalske zahteve glede na celotne kapitalske zahteve;

(b) kazalniki kreditnega tveganja in kakovosti sredstev: zapadla (> 90 dni) posojila glede na celotna posojila in zunajbilančne kreditne obveznosti; oslabljena posojila glede na celotna posojila; količnik pokritja (posebni delni odpisi za posojila glede na celotna bruto oslabljena posojila); zapadla (> 90 dni) posojila in dolžniški instrumenti glede na celotna posojila in dolžniške instrumente; količnik pokritja (posebni delni odpisi za posojila in dolžniške instrumente glede na celotna bruto oslabljena posojila in dolžniške instrumente); količnik pokritja (vsi delni odpisi za posojila in dolžniške instrumente glede na celotna bruto oslabljena posojila in dolžniške instrumente); oslabljena finančna sredstva glede na celotna sredstva; oslabljeni dolžniški instrumenti glede na celotne dolžniške instrumente; akumulirane oslabitve finančnih sredstev glede na celotna (bruto) sredstva;

(c) kazalniki tveganja dobičkonosnosti: donos na lastniški kapital; donos na predpisane kapitalske zahteve; razmerje med stroški in prihodki; donos na sredstva; čisti obrestni prihodki glede na celotne prihodke od poslovanja; čisti prihodki od nadomestil in provizij glede na celotne prihodke od poslovanja; prihodki od dividend glede na celotne prihodke od poslovanja; čisti realizirani dobiček (izguba) od finančnih sredstev in obveznosti, ki niso vrednoteni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, glede na celotne prihodke od poslovanja; čisti dobiček od finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju, glede na celotne prihodke od poslovanja; čisti dobiček od finančnih sredstev in obveznosti, vrednotenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, glede na celotne prihodke od poslovanja; čisti drugi prihodki od poslovanja glede na celotne prihodke od poslovanja; čisti prihodki glede na celotne prihodke od poslovanja; oslabitev finančnih sredstev glede na celotne prihodke od poslovanja;

(d) struktura bilance stanja: razmerje med posojili in vlogami; vloge strank glede na celotne obveznosti; finančni vzvod (kapital prvega reda glede na (celotna sredstva – neopredmetena osnovna sredstva)); dolžniški vrednostni papirji glede na celotne obveznosti; vloge kreditnih institucij glede na celotne obveznosti; lastniški kapital glede na celotne obveznosti in lastniški kapital; denarna sredstva in sredstva, namenjena trgovanju, glede na celotna sredstva; denarna sredstva, sredstva, namenjena trgovanju, in sredstva, razpoložljiva za prodajo, glede na celotna sredstva; finančna sredstva, namenjena trgovanju, glede na celotna sredstva; finančne obveznosti, namenjene trgovanju, glede na celotne obveznosti in lastniški kapital; posojila in zunajbilančne kreditne obveznosti (razen trgovalne knjige) glede na celotna sredstva; razmerje med dolgom in lastniškim kapitalom; zunajbilančne postavke glede na celotna sredstva;

(e) letne stopnje rasti (%): celotna sredstva; celotna posojila; celotne vloge strank; celotni prihodki od poslovanja; oslabitve finančnih sredstev; zapadla (> 90 dni) posojila in dolžniški instrumenti; celotna bruto oslabljena posojila in dolžniški instrumenti; tveganju prilagojena sredstva.

A2 Nabor podatkov: četrtletni podatki o likvidnosti EBA pošilja ESRB potrebne podatke za sestavo spodaj naštetih kazalnikov, ki jih prav tako zagotovi EBA, in naslednje mere razpršenosti: minimum, prvi (spodnji) in tretji (zgornji) kvartil, mediana, povprečje, maksimum. Te informacije se pošiljajo četrtletno, v petih delovnih dneh po tem, ko EBA prejme podatke od nacionalnih nadzornih organov, kar se zgodi 90 dni po referenčnem datumu. Informacije pri prvem pošiljanju se bodo nanašale na sredino leta 2013, v odvisnosti od končnih sprememb določb o poročanju v Direktivi 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) in Direktivi 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (preoblikovano). O datumu prvega pošiljanja informacij se bosta dogovorila ESRB in EBA. Zgodovinske informacije se ne zahtevajo. Zagotovijo se naslednji kazalniki: približki na podlagi razpoložljivih podatkov za količnik likvidnostnega kritja in količnik neto stabilnih virov likvidnosti.

A3 Nabor podatkov: četrtletni podatki iz obrazcev EBA za poročanje o velikih izpostavljenostih Kolikor so bile zadevne informacije zbrane v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi in v skladu s splošnim pravilom o agregiranih informacijah, EBA pošilja ESRB potrebne podatke za sestavo spodaj naštetih kazalnikov, ki jih prav tako zagotovi EBA, in mere razpršenosti, o katerih se dogovorita ESRB in EBA. Te informacije pošilja četrtletno, v petih delovnih dneh po tem, ko prejme podatke od nacionalnih nadzornih organov, kar se zgodi 90 dni po referenčnem datumu. Informacije pri prvem pošiljanju se bodo nanašale na konec decembra 2011. O datumu prvega pošiljanja informacij se bosta dogovorila ESRB in EBA. Zgodovinske informacije se ne zahtevajo. Zagotovijo se naslednji kazalniki: število velikih izpostavljenosti velikih bančnih skupin iz Unije; znesek velikih izpostavljenosti, razčlenjen po državi in sektorju nasprotnih strank (država; druge velike bančne skupine iz Unije; druge banke; drugi finančni posredniki; nefinančne družbe; majhni dolžniki); znesek (izpostavljenost pred zmanjševanjem kreditnega tveganja) velikih izpostavljenosti velikih bančnih skupin iz Unije, razčlenjen po instrumentih (sredstva; izvedeni finančni instrumenti; zunajbilančni instrumenti; posredne izpostavljenosti), in odstotek lastnih sredstev; znesek (izpostavljenost po zmanjševanju kreditnega tveganja, od tega bančna knjiga) velikih izpostavljenosti velikih bančnih skupin iz Unije in odstotek lastnih sredstev.

B.

Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) EIOPA poroča naslednje nabore podatkov. Nabor podatkov B1 se nanaša na velike zavarovalnice iz Unije, ki jih identificira EIOPA. Nabor podatkov B2 se nanaša na vse zavarovalnice iz Unije, pri čemer se te agregirane informacije zbirajo na solo osnovi. (i) celotna zavarovanja (življenjska in premoženjska): bruto obračunane premije; čisti prihodki od premij; čisti odhodki za škode; čisti stroški poslovanja; minimalni razpoložljiv kapital, minimalni zahtevani kapital; (ii) premoženjska zavarovanja: bruto obračunane premije z razčlenitvijo po vrstah poslov (nezgodno in zdravstveno zavarovanje; zavarovanje motornih vozil; zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil; drugi razredi; pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje; zavarovanje proti požaru in drugi premoženjski škodi; zavarovanje splošne odgovornosti; kreditno in kavcijsko zavarovanje; druga premoženjska zavarovanja); čisti prihodki od premij; čisti odhodki za škode; čisti stroški poslovanja; minimalni razpoložljiv kapital; minimalni zahtevani kapital; (iii) življenjska zavarovanja: bruto obračunane premije z razčlenitvijo po vrstah poslov (vezano življenjsko zavarovanje; nevezano življenjsko zavarovanje; zavarovanje s kapitalizacijo izplačil; kolektivno pokojninsko zavarovanje; druga življenjska zavarovanja); čisti prihodki od premij; čisti odhodki za škode; čisti stroški poslovanja; minimalni razpoložljiv kapital; minimalni zahtevani kapital; (a) celotni zneski (vsota): (i) celotna zavarovanja (življenjska in premoženjska): stopnja rasti bruto obračunanih premij; donos na lastniški kapital; donos na sredstva; stopnja solventnosti; (ii) premoženjska zavarovanja: stopnja rasti bruto obračunanih premij z razčlenitvijo po vrstah poslov (nezgodno in zdravstveno zavarovanje; zavarovanje motornih vozil; zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil; drugi razredi; pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje; zavarovanje proti požaru in drugi premoženjski škodi; zavarovanje splošne odgovornosti; kreditno in kavcijsko zavarovanje; druga premoženjska zavarovanja); škodni količnik; stroškovni količnik; kombinirani količnik; donos na lastniški kapital; donos na sredstva; stopnja solventnosti; (iii) življenjska zavarovanja: stopnja rasti bruto obračunanih premij z razčlenitvijo po vrstah poslov (vezano življenjsko zavarovanje; nevezano življenjsko zavarovanje; zavarovanje s kapitalizacijo izplačil; kolektivno pokojninsko zavarovanje; druga življenjska zavarovanja); donos na lastniški kapital; donos na sredstva; stopnja solventnosti. (b) mere razpršenosti: Grp. b1. Nabor podatkov: hitro letno poročanje Kolikor so bile zadevne informacije zbrane v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi in v skladu s splošnim pravilom o agregiranih informacijah, EIOPA pošilja ESRB potrebne podatke za sestavo spodaj naštetih kazalnikov, ki jih prav tako zagotovi EIOPA, bodisi kot celotne zneske bodisi kot naslednje mere razpršenosti: netehtano povprečje, tehtano povprečje glede na bruto premije, mediana, prvi kvartil, tretji kvartil, minimum, maksimum. Informacije se pošiljajo letno, približno 80 koledarskih dni po izteku referenčnega leta. O datumu prvega pošiljanja informacij se bosta dogovorila ESRB in EIOPA. Zagotovijo se naslednji kazalniki: (a) celotna zavarovanja (življenjska in premoženjska): bruto obračunane premije; čisti prihodki od premij; čisti odhodki za škode; čisti stroški poslovanja; minimalni razpoložljiv kapital; minimalni zahtevani kapital; (b) premoženjska zavarovanja: bruto obračunane premije z razčlenitvijo po vrstah poslov (nezgodno in zdravstveno zavarovanje; zavarovanje motornih vozil; zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil; drugi razredi; pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje; zavarovanje proti požaru in drugi premoženjski škodi; zavarovanje splošne odgovornosti; kreditno in kavcijsko zavarovanje; druga premoženjska zavarovanja); čisti prihodki od premij; čisti odhodki za škode; čisti stroški poslovanja; minimalni razpoložljiv kapital; minimalni zahtevani kapital; (c) življenjska zavarovanja: bruto obračunane premije z razčlenitvijo po vrstah poslov (vezano življenjsko zavarovanje; nevezano življenjsko zavarovanje; zavarovanje s kapitalizacijo izplačil; kolektivno pokojninsko zavarovanje; druga življenjska zavarovanja); čisti prihodki od premij; čisti odhodki za škode; čisti stroški poslovanja; minimalni razpoložljiv kapital; minimalni zahtevani kapital. Grp. b2. Nabor podatkov: redno letno poročanje Kolikor so bile zadevne informacije zbrane v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi in v skladu s splošnim pravilom o agregiranih informacijah, EIOPA pošilja ESRB potrebne podatke za sestavo spodaj naštetih kazalnikov, ki jih prav tako zagotovi EIOPA, kot celotne zneske: netehtano povprečje, povprečje, tehtano z bruto premijami, količniki vseh velikih zavarovalnic iz Unije, mediana, prvi kvartil, tretji kvartil, minimum, maksimum. Te informacije se pošiljajo letno, približno 270 koledarskih dni po izteku referenčnega leta. O datumu prvega pošiljanja podatkov se bosta dogovorila ESRB in EIOPA. Zagotovijo se zgodovinski podatki od leta 2003. Zagotovijo se naslednji kazalniki:

B1 Nabor podatkov: hitro letno poročanje Kolikor so bile zadevne informacije zbrane v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi in v skladu s splošnim pravilom o agregiranih informacijah, EIOPA pošilja ESRB potrebne podatke za sestavo spodaj naštetih kazalnikov, ki jih prav tako zagotovi EIOPA, bodisi kot celotne zneske bodisi kot naslednje mere razpršenosti: netehtano povprečje, tehtano povprečje glede na bruto premije, mediana, prvi kvartil, tretji kvartil, minimum, maksimum. Informacije se pošiljajo letno, približno 80 koledarskih dni po izteku referenčnega leta. O datumu prvega pošiljanja informacij se bosta dogovorila ESRB in EIOPA. Zagotovijo se naslednji kazalniki: (i) celotna zavarovanja (življenjska in premoženjska): bruto obračunane premije; čisti prihodki od premij; čisti odhodki za škode; čisti stroški poslovanja; minimalni razpoložljiv kapital, minimalni zahtevani kapital; (ii) premoženjska zavarovanja: bruto obračunane premije z razčlenitvijo po vrstah poslov (nezgodno in zdravstveno zavarovanje; zavarovanje motornih vozil; zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil; drugi razredi; pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje; zavarovanje proti požaru in drugi premoženjski škodi; zavarovanje splošne odgovornosti; kreditno in kavcijsko zavarovanje; druga premoženjska zavarovanja); čisti prihodki od premij; čisti odhodki za škode; čisti stroški poslovanja; minimalni razpoložljiv kapital; minimalni zahtevani kapital; (iii) življenjska zavarovanja: bruto obračunane premije z razčlenitvijo po vrstah poslov (vezano življenjsko zavarovanje; nevezano življenjsko zavarovanje; zavarovanje s kapitalizacijo izplačil; kolektivno pokojninsko zavarovanje; druga življenjska zavarovanja); čisti prihodki od premij; čisti odhodki za škode; čisti stroški poslovanja; minimalni razpoložljiv kapital; minimalni zahtevani kapital; (a) celotni zneski (vsota): (i) celotna zavarovanja (življenjska in premoženjska): stopnja rasti bruto obračunanih premij; donos na lastniški kapital; donos na sredstva; stopnja solventnosti; (ii) premoženjska zavarovanja: stopnja rasti bruto obračunanih premij z razčlenitvijo po vrstah poslov (nezgodno in zdravstveno zavarovanje; zavarovanje motornih vozil; zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil; drugi razredi; pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje; zavarovanje proti požaru in drugi premoženjski škodi; zavarovanje splošne odgovornosti; kreditno in kavcijsko zavarovanje; druga premoženjska zavarovanja); škodni količnik; stroškovni količnik; kombinirani količnik; donos na lastniški kapital; donos na sredstva; stopnja solventnosti; (iii) življenjska zavarovanja: stopnja rasti bruto obračunanih premij z razčlenitvijo po vrstah poslov (vezano življenjsko zavarovanje; nevezano življenjsko zavarovanje; zavarovanje s kapitalizacijo izplačil; kolektivno pokojninsko zavarovanje; druga življenjska zavarovanja); donos na lastniški kapital; donos na sredstva; stopnja solventnosti. (b) mere razpršenosti:

B1

(a) celotni zneski (vsota): (i) celotna zavarovanja (življenjska in premoženjska): bruto obračunane premije; čisti prihodki od premij; čisti odhodki za škode; čisti stroški poslovanja; minimalni razpoložljiv kapital, minimalni zahtevani kapital; (ii) premoženjska zavarovanja: bruto obračunane premije z razčlenitvijo po vrstah poslov (nezgodno in zdravstveno zavarovanje; zavarovanje motornih vozil; zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil; drugi razredi; pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje; zavarovanje proti požaru in drugi premoženjski škodi; zavarovanje splošne odgovornosti; kreditno in kavcijsko zavarovanje; druga premoženjska zavarovanja); čisti prihodki od premij; čisti odhodki za škode; čisti stroški poslovanja; minimalni razpoložljiv kapital; minimalni zahtevani kapital; (iii) življenjska zavarovanja: bruto obračunane premije z razčlenitvijo po vrstah poslov (vezano življenjsko zavarovanje; nevezano življenjsko zavarovanje; zavarovanje s kapitalizacijo izplačil; kolektivno pokojninsko zavarovanje; druga življenjska zavarovanja); čisti prihodki od premij; čisti odhodki za škode; čisti stroški poslovanja; minimalni razpoložljiv kapital; minimalni zahtevani kapital;

(a)

(i) celotna zavarovanja (življenjska in premoženjska): bruto obračunane premije; čisti prihodki od premij; čisti odhodki za škode; čisti stroški poslovanja; minimalni razpoložljiv kapital, minimalni zahtevani kapital;

(ii) premoženjska zavarovanja: bruto obračunane premije z razčlenitvijo po vrstah poslov (nezgodno in zdravstveno zavarovanje; zavarovanje motornih vozil; zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil; drugi razredi; pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje; zavarovanje proti požaru in drugi premoženjski škodi; zavarovanje splošne odgovornosti; kreditno in kavcijsko zavarovanje; druga premoženjska zavarovanja); čisti prihodki od premij; čisti odhodki za škode; čisti stroški poslovanja; minimalni razpoložljiv kapital; minimalni zahtevani kapital;

(iii) življenjska zavarovanja: bruto obračunane premije z razčlenitvijo po vrstah poslov (vezano življenjsko zavarovanje; nevezano življenjsko zavarovanje; zavarovanje s kapitalizacijo izplačil; kolektivno pokojninsko zavarovanje; druga življenjska zavarovanja); čisti prihodki od premij; čisti odhodki za škode; čisti stroški poslovanja; minimalni razpoložljiv kapital; minimalni zahtevani kapital;

(b) mere razpršenosti: (i) celotna zavarovanja (življenjska in premoženjska): stopnja rasti bruto obračunanih premij; donos na lastniški kapital; donos na sredstva; stopnja solventnosti; (ii) premoženjska zavarovanja: stopnja rasti bruto obračunanih premij z razčlenitvijo po vrstah poslov (nezgodno in zdravstveno zavarovanje; zavarovanje motornih vozil; zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil; drugi razredi; pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje; zavarovanje proti požaru in drugi premoženjski škodi; zavarovanje splošne odgovornosti; kreditno in kavcijsko zavarovanje; druga premoženjska zavarovanja); škodni količnik; stroškovni količnik; kombinirani količnik; donos na lastniški kapital; donos na sredstva; stopnja solventnosti; (iii) življenjska zavarovanja: stopnja rasti bruto obračunanih premij z razčlenitvijo po vrstah poslov (vezano življenjsko zavarovanje; nevezano življenjsko zavarovanje; zavarovanje s kapitalizacijo izplačil; kolektivno pokojninsko zavarovanje; druga življenjska zavarovanja); donos na lastniški kapital; donos na sredstva; stopnja solventnosti.

(b)

(i) celotna zavarovanja (življenjska in premoženjska): stopnja rasti bruto obračunanih premij; donos na lastniški kapital; donos na sredstva; stopnja solventnosti;

(ii) premoženjska zavarovanja: stopnja rasti bruto obračunanih premij z razčlenitvijo po vrstah poslov (nezgodno in zdravstveno zavarovanje; zavarovanje motornih vozil; zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil; drugi razredi; pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje; zavarovanje proti požaru in drugi premoženjski škodi; zavarovanje splošne odgovornosti; kreditno in kavcijsko zavarovanje; druga premoženjska zavarovanja); škodni količnik; stroškovni količnik; kombinirani količnik; donos na lastniški kapital; donos na sredstva; stopnja solventnosti;

(iii) življenjska zavarovanja: stopnja rasti bruto obračunanih premij z razčlenitvijo po vrstah poslov (vezano življenjsko zavarovanje; nevezano življenjsko zavarovanje; zavarovanje s kapitalizacijo izplačil; kolektivno pokojninsko zavarovanje; druga življenjska zavarovanja); donos na lastniški kapital; donos na sredstva; stopnja solventnosti.

B2 Nabor podatkov: redno letno poročanje Kolikor so bile zadevne informacije zbrane v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi in v skladu s splošnim pravilom o agregiranih informacijah, EIOPA pošilja ESRB potrebne podatke za sestavo spodaj naštetih kazalnikov, ki jih prav tako zagotovi EIOPA, kot celotne zneske: netehtano povprečje, povprečje, tehtano z bruto premijami, količniki vseh velikih zavarovalnic iz Unije, mediana, prvi kvartil, tretji kvartil, minimum, maksimum. Te informacije se pošiljajo letno, približno 270 koledarskih dni po izteku referenčnega leta. O datumu prvega pošiljanja podatkov se bosta dogovorila ESRB in EIOPA. Zagotovijo se zgodovinski podatki od leta 2003. Zagotovijo se naslednji kazalniki: (a) celotna zavarovanja (življenjska in premoženjska): bruto obračunane premije; čisti prihodki od premij; čisti odhodki za škode; čisti stroški poslovanja; minimalni razpoložljiv kapital; minimalni zahtevani kapital; (b) premoženjska zavarovanja: bruto obračunane premije z razčlenitvijo po vrstah poslov (nezgodno in zdravstveno zavarovanje; zavarovanje motornih vozil; zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil; drugi razredi; pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje; zavarovanje proti požaru in drugi premoženjski škodi; zavarovanje splošne odgovornosti; kreditno in kavcijsko zavarovanje; druga premoženjska zavarovanja); čisti prihodki od premij; čisti odhodki za škode; čisti stroški poslovanja; minimalni razpoložljiv kapital; minimalni zahtevani kapital; (c) življenjska zavarovanja: bruto obračunane premije z razčlenitvijo po vrstah poslov (vezano življenjsko zavarovanje; nevezano življenjsko zavarovanje; zavarovanje s kapitalizacijo izplačil; kolektivno pokojninsko zavarovanje; druga življenjska zavarovanja); čisti prihodki od premij; čisti odhodki za škode; čisti stroški poslovanja; minimalni razpoložljiv kapital; minimalni zahtevani kapital.

B2

(a) celotna zavarovanja (življenjska in premoženjska): bruto obračunane premije; čisti prihodki od premij; čisti odhodki za škode; čisti stroški poslovanja; minimalni razpoložljiv kapital; minimalni zahtevani kapital;

(b) premoženjska zavarovanja: bruto obračunane premije z razčlenitvijo po vrstah poslov (nezgodno in zdravstveno zavarovanje; zavarovanje motornih vozil; zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil; drugi razredi; pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje; zavarovanje proti požaru in drugi premoženjski škodi; zavarovanje splošne odgovornosti; kreditno in kavcijsko zavarovanje; druga premoženjska zavarovanja); čisti prihodki od premij; čisti odhodki za škode; čisti stroški poslovanja; minimalni razpoložljiv kapital; minimalni zahtevani kapital;

(c) življenjska zavarovanja: bruto obračunane premije z razčlenitvijo po vrstah poslov (vezano življenjsko zavarovanje; nevezano življenjsko zavarovanje; zavarovanje s kapitalizacijo izplačil; kolektivno pokojninsko zavarovanje; druga življenjska zavarovanja); čisti prihodki od premij; čisti odhodki za škode; čisti stroški poslovanja; minimalni razpoložljiv kapital; minimalni zahtevani kapital.

C.

Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) ESMA zagotavlja naslednje nabore podatkov: Grp. c1. Nabor podatkov: zbirka podatkov po Direktivi o trgih finančnih instrumentov ESMA pošilja ESRB podatke, ki jih zbere v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi in so potrebni za sestavo spodaj naštetih kazalnikov, ki jih prav tako zagotovi ESMA. Te informacije se pošiljajo četrtletno, v petih dneh po izteku referenčnega obdobja. O datumu prvega pošiljanja informacij se bosta dogovorila ESRB in ESMA. Zagotovijo se zgodovinske informacije od novembra 2007. Zagotovijo se naslednji kazalniki: ime in navedba države članice pristojnega organa, ki je izdal dovoljenje sistematičnim internalizatorjem; ime in navedba države članice pristojnega organa, ki je izdal dovoljenje večstranskemu sistemu trgovanja; ime in navedba države članice pristojnega organa, ki je izdal dovoljenje reguliranemu trgu; ime in navedba države članice pristojnega organa, ki je izdal dovoljenje klirinškim hišam s položajem centralne nasprotne stranke. Grp. c2. Nabor podatkov: zbirka podatkov iz sistema referenčnih podatkov ESMA pošilja ESRB podatke, ki jih zbere v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi in so potrebni za sestavo spodaj naštetih kazalnikov, ki jih prav tako zagotovi ESMA, ter mere razpršenosti, o katerih se dogovorita ESRB in ESMA. Te informacije se pošiljajo četrtletno, v petih dneh po izteku referenčnega obdobja. O datumu prvega pošiljanja informacij se bosta dogovorila ESRB in ESMA. Zagotovijo se zgodovinske informacije od junija 2009. Zagotovijo se naslednji kazalniki: razčlenitev finančnih instrumentov, ki so sprejeti v trgovanje na trgih Evropskega gospodarskega prostora in katerih oznaka v razvrstitvi finančnih instrumentov (Classification of Financial Instruments) je ES (navadne/redne delnice); število instrumentov po državah članicah; število instrumentov, sprejetih v trgovanje, po trgih; število novo izdanih instrumentov po trgih; število novo izdanih instrumentov po državah članicah.

C1 Nabor podatkov: zbirka podatkov po Direktivi o trgih finančnih instrumentov ESMA pošilja ESRB podatke, ki jih zbere v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi in so potrebni za sestavo spodaj naštetih kazalnikov, ki jih prav tako zagotovi ESMA. Te informacije se pošiljajo četrtletno, v petih dneh po izteku referenčnega obdobja. O datumu prvega pošiljanja informacij se bosta dogovorila ESRB in ESMA. Zagotovijo se zgodovinske informacije od novembra 2007. Zagotovijo se naslednji kazalniki: ime in navedba države članice pristojnega organa, ki je izdal dovoljenje sistematičnim internalizatorjem; ime in navedba države članice pristojnega organa, ki je izdal dovoljenje večstranskemu sistemu trgovanja; ime in navedba države članice pristojnega organa, ki je izdal dovoljenje reguliranemu trgu; ime in navedba države članice pristojnega organa, ki je izdal dovoljenje klirinškim hišam s položajem centralne nasprotne stranke.

C2 Nabor podatkov: zbirka podatkov iz sistema referenčnih podatkov ESMA pošilja ESRB podatke, ki jih zbere v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi in so potrebni za sestavo spodaj naštetih kazalnikov, ki jih prav tako zagotovi ESMA, ter mere razpršenosti, o katerih se dogovorita ESRB in ESMA. Te informacije se pošiljajo četrtletno, v petih dneh po izteku referenčnega obdobja. O datumu prvega pošiljanja informacij se bosta dogovorila ESRB in ESMA. Zagotovijo se zgodovinske informacije od junija 2009. Zagotovijo se naslednji kazalniki: razčlenitev finančnih instrumentov, ki so sprejeti v trgovanje na trgih Evropskega gospodarskega prostora in katerih oznaka v razvrstitvi finančnih instrumentov (Classification of Financial Instruments) je ES (navadne/redne delnice); število instrumentov po državah članicah; število instrumentov, sprejetih v trgovanje, po trgih; število novo izdanih instrumentov po trgih; število novo izdanih instrumentov po državah članicah.

Grp. 1. 1.1 Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) lahko zahteva, da se agregirane informacije zagotovijo na priložnostni osnovi. Takšne priložnostne zahteve ESRB za informacije se lahko izpolnijo z: (a) zagotovitvijo informacij, ki so že na voljo pri Evropskem sistemu centralnih bank (ESCB), evropskih nadzornih organih (ESA) ali komercialnih ponudnikih podatkov ali v zbirkah podatkov mednarodnih organizacij, npr. Banke za mednarodne poravnave (BIS); ali (b) izvedbo priložnostne raziskave. Grp. 2. 1.2 Glede na to bodo začetne priložnostne zahteve za agregirane informacije, ki jih predložijo telesa ESRB, na splošno najprej sprožile fazo preučitve, katere cilj je ugotoviti, ali je treba izvesti priložnostno raziskavo. V fazi preučitve se bo zlasti presodilo, kateri kvantitativni in kvalitativni podatki so že na voljo in ali ustrezajo namenu. Kadar razpoložljivi podatki ne ustrezajo namenu in nastopi potreba, da se podatki zberejo od poročevalskih enot s pomočjo priložnostne raziskave, se lahko v fazi preučitve že določi ustrezna poročevalska populacija in okvirni stroški, ki jih bodo imele poročevalske enote z izvedbo priložnostne raziskave. Izid preučitve ima lahko za posledico sprejetje odločitve splošnega odbora ESRB, da se agregirane informacije zberejo s pomočjo priložnostne raziskave. Grp. 3. 1.3 ESRB in eden ali več ESA se lahko dogovorijo, da zaradi skupnega zanimanja za določeno tematiko sprožijo skupno priložnostno raziskavo, in v tem primeru faza preučitve ni potrebna. Grp. 1. Ugotavljanje potrebnosti priložnostne raziskave (a) raziskave vrste 1 se osredotočajo na specifična vprašanja, npr. ustrezno oceno izpostavljenosti, njihov cilj pa je običajno ta, da se v okviru rednih postopkov zbiranja podatkov zagotovijo podrobnejše razčlenitve, npr. postavke od tega. Raziskave vrste 1 lahko zajemajo tudi nabore podatkov, ki so predmet (rednega) zbiranja podatkov v drugem okviru ali s strani druge organizacije, kot je Mednarodni denarni sklad ali BIS, zanje pa že obstajajo uveljavljeni metodološki okviri; (b) raziskave vrste 2 zajemajo pojave, ki pred tem še niso bili analizirani in v zvezi z njimi ni bila vzpostavljena metodologija niti se ne izvaja redno zbiranje podatkov. Raziskave vrste 2 so znatno bolj delovno intenzivne od raziskav vrste 1 in morda nimajo referenčnih vrednosti. Informacije, izpeljane iz raziskav vrste 2, je morda težje razlagati. Zaradi potrebe po določitvi ustreznih poročevalskih enot in vzpostavitvi metodološkega okvira je lahko potrebno veliko časa, preden se informacije zberejo. Grp. 1. 2.1 Uporabita se lahko dve vrsti priložnostnih raziskav: Grp. 2. 2.2 Splošni odbor ESRB bo pri odločanju o tem, ali je potrebna priložnostna raziskava, obveščen o verjetnih stroških in časovnem načrtu izvedbe takšne raziskave ter bo to upošteval. Grp. 2. Vrste priložnostnih raziskav Grp. a. SPLOŠNO (a) ravnanje v skladu z dogovorjenimi postopkovnimi koraki, ki jih je treba izvajati pregledno; (b) izogibanje čezmerni interakciji s poročevalskimi enotami; (c) čim večja uporaba obstoječih informacij za različne analitične in operativne namene, pri čemer se spoštujejo potrebne pravne omejitve in ukrepi za zaščito zaupnosti; (d) uporaba obstoječih, v največji možni meri usklajenih metodologij in zbiranja podatkov, kolikor je mogoče; (e) razvoj najboljših praks za priložnostne raziskave, tako da se uvedejo mehanizmi dajanja povratnih informacij in izmenjujejo informacije o metodologijah med vsemi vpletenimi strankami. Grp. 3. Načela Sekretariat ESRB, Evropska centralna banka (ECB) in ESA (v nadaljnjem besedilu: stranke) bodo pri izpolnjevanju priložnostnih zahtev ESRB za informacije spoštovali naslednja načela: Grp. 41411412413. Faza preučitve Telesa ESRB sporočijo svoje začetne zahteve za priložnostno zbiranje agregiranih informacij sekretariatu ESRB, ki nato ob podpori ECB organizira fazo preučitve, tako da izvede dejanja, opisana v nadaljevanju. Začetna zahteva za informacije se preoblikuje v dejanske zahteve za podatke, razpoložljivost in kakovost zadevnih informacij pa se presodita znotraj zadevnih organizacij. ESA in skupni odbor ESA je treba obvestiti o vsebini začetne priložnostne zahteve in jih povabiti k sodelovanju z ECB pri presoji razpoložljivih informacij z namenom, da bi čim bolj povečali uporabo predhodno zbranih informacij in se izognili povečanju bremena poročanja. V fazi preučitve se je mogoče opreti tudi na ESCB, vključno z Odborom ESCB za statistiko (STC), Odborom ESCB za finančno stabilnost (FSC) ali drugimi viri znotraj Evropskega statističnega sistema, komercialne ponudnike podatkov in mednarodne organizacije, npr. BIS. Če se v fazi preučitve izkaže, da: (a) so podatki, ki ustrezajo namenu, ali sprejemljivi približki na voljo in dovolj kakovostni, in (b) je lastnik dal dovoljenje za uporabo podatkov, ki niso v celoti javni, se takšni podatki prek sekretariata ESRB zagotovijo telesu ESRB, ki je informacije zahtevalo, skupaj z zahtevano presojo kakovosti in informacijami o stroških za podatke, pridobljene iz komercialnih virov. V drugih primerih, zlasti v naslednjih okoliščinah: (a) približki so na voljo, vendar je njihova kakovost neznana ali nezadostna; (b) podatki in približki niso na voljo; (c) dovoljenje za uporabo podatkov, ki niso v celoti javni, ni bilo pridobljeno, ECB zagotovi ESRB rezultat presoje razpoložljivosti informacij in predlaga možne vire in metodologije za priložnostno raziskavo, kar vključuje: (i) kategorije in število poročevalskih enot, (ii) kanale za poročanje, npr. STC, FSC ali ESA, (iii) približno oceno glede stroškov in časovnega okvira, (iv) pričakovane težave. Grp. 42421422423424. Faza zbiranja podatkov Potem ko sekretariat ESRB prejme rezultate preučitve, pošlje predlog nadaljnjih ukrepov skupaj s približno oceno koristi in stroškov prek pripravljalnega odbora ESRB v potrditev splošnemu odboru ESRB. Splošni odbor ESRB odloči, ali naj se sproži priložnostna raziskava, pri čemer je lahko potrebna udeležba poročevalskih enot. V odločitvi splošnega odbora se lahko določijo zlasti: (a) stopnjo podrobnosti zahtevanih informacij na ravni institucij in postavk, (b) režim zaupnosti, ki se bo uporabil, zlasti to, kdo bo lahko dostopal do posameznih podatkov ter kako se bodo podatki hranili in pošiljali, (c) roki za zagotovitev informacij. Kadar priložnostno raziskavo izvaja ESA, stopi sekretariat ESRB v stik s tem ESA in skupnim odborom. Podatki se lahko pošljejo prek ECB, ob popolnem spoštovanju člena 8 Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja. Kadar priložnostno raziskavo izvaja ESCB, stopi sekretariat ESRB v stik z ECB, ki nato stopi v stik z možnimi poročevalskimi enotami prek pristojnih nacionalnih organov v okviru ustreznih odborov ESCB in ob spoštovanju veljavnih omejitev glede zaupnosti. Po zaključku vsake priložnostne raziskave si stranke izmenjajo informacije o izvedbi raziskave ter zlasti o uporabljenih metodologijah in kontrolah kakovosti ter težavah, s katerimi so se soočile, da bi se izboljšali uspešnost in učinkovitost bodočih raziskav. Grp. 4. Postopek Grp. b. NAČELA IN POSTOPEK OBRAVNAVE PRILOŽNOSTNIH ZAHTEV

PRILOGA III Priložnostne zahteve ESRB za agregirane informacije

A.

SPLOŠNO Grp. 1. 1.1 Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) lahko zahteva, da se agregirane informacije zagotovijo na priložnostni osnovi. Takšne priložnostne zahteve ESRB za informacije se lahko izpolnijo z: (a) zagotovitvijo informacij, ki so že na voljo pri Evropskem sistemu centralnih bank (ESCB), evropskih nadzornih organih (ESA) ali komercialnih ponudnikih podatkov ali v zbirkah podatkov mednarodnih organizacij, npr. Banke za mednarodne poravnave (BIS); ali (b) izvedbo priložnostne raziskave. Grp. 2. 1.2 Glede na to bodo začetne priložnostne zahteve za agregirane informacije, ki jih predložijo telesa ESRB, na splošno najprej sprožile fazo preučitve, katere cilj je ugotoviti, ali je treba izvesti priložnostno raziskavo. V fazi preučitve se bo zlasti presodilo, kateri kvantitativni in kvalitativni podatki so že na voljo in ali ustrezajo namenu. Kadar razpoložljivi podatki ne ustrezajo namenu in nastopi potreba, da se podatki zberejo od poročevalskih enot s pomočjo priložnostne raziskave, se lahko v fazi preučitve že določi ustrezna poročevalska populacija in okvirni stroški, ki jih bodo imele poročevalske enote z izvedbo priložnostne raziskave. Izid preučitve ima lahko za posledico sprejetje odločitve splošnega odbora ESRB, da se agregirane informacije zberejo s pomočjo priložnostne raziskave. Grp. 3. 1.3 ESRB in eden ali več ESA se lahko dogovorijo, da zaradi skupnega zanimanja za določeno tematiko sprožijo skupno priložnostno raziskavo, in v tem primeru faza preučitve ni potrebna. Grp. 1. Ugotavljanje potrebnosti priložnostne raziskave (a) raziskave vrste 1 se osredotočajo na specifična vprašanja, npr. ustrezno oceno izpostavljenosti, njihov cilj pa je običajno ta, da se v okviru rednih postopkov zbiranja podatkov zagotovijo podrobnejše razčlenitve, npr. postavke od tega. Raziskave vrste 1 lahko zajemajo tudi nabore podatkov, ki so predmet (rednega) zbiranja podatkov v drugem okviru ali s strani druge organizacije, kot je Mednarodni denarni sklad ali BIS, zanje pa že obstajajo uveljavljeni metodološki okviri; (b) raziskave vrste 2 zajemajo pojave, ki pred tem še niso bili analizirani in v zvezi z njimi ni bila vzpostavljena metodologija niti se ne izvaja redno zbiranje podatkov. Raziskave vrste 2 so znatno bolj delovno intenzivne od raziskav vrste 1 in morda nimajo referenčnih vrednosti. Informacije, izpeljane iz raziskav vrste 2, je morda težje razlagati. Zaradi potrebe po določitvi ustreznih poročevalskih enot in vzpostavitvi metodološkega okvira je lahko potrebno veliko časa, preden se informacije zberejo. Grp. 1. 2.1 Uporabita se lahko dve vrsti priložnostnih raziskav: Grp. 2. 2.2 Splošni odbor ESRB bo pri odločanju o tem, ali je potrebna priložnostna raziskava, obveščen o verjetnih stroških in časovnem načrtu izvedbe takšne raziskave ter bo to upošteval. Grp. 2. Vrste priložnostnih raziskav

1. Ugotavljanje potrebnosti priložnostne raziskave Grp. 1. 1.1 Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) lahko zahteva, da se agregirane informacije zagotovijo na priložnostni osnovi. Takšne priložnostne zahteve ESRB za informacije se lahko izpolnijo z: (a) zagotovitvijo informacij, ki so že na voljo pri Evropskem sistemu centralnih bank (ESCB), evropskih nadzornih organih (ESA) ali komercialnih ponudnikih podatkov ali v zbirkah podatkov mednarodnih organizacij, npr. Banke za mednarodne poravnave (BIS); ali (b) izvedbo priložnostne raziskave. Grp. 2. 1.2 Glede na to bodo začetne priložnostne zahteve za agregirane informacije, ki jih predložijo telesa ESRB, na splošno najprej sprožile fazo preučitve, katere cilj je ugotoviti, ali je treba izvesti priložnostno raziskavo. V fazi preučitve se bo zlasti presodilo, kateri kvantitativni in kvalitativni podatki so že na voljo in ali ustrezajo namenu. Kadar razpoložljivi podatki ne ustrezajo namenu in nastopi potreba, da se podatki zberejo od poročevalskih enot s pomočjo priložnostne raziskave, se lahko v fazi preučitve že določi ustrezna poročevalska populacija in okvirni stroški, ki jih bodo imele poročevalske enote z izvedbo priložnostne raziskave. Izid preučitve ima lahko za posledico sprejetje odločitve splošnega odbora ESRB, da se agregirane informacije zberejo s pomočjo priložnostne raziskave. Grp. 3. 1.3 ESRB in eden ali več ESA se lahko dogovorijo, da zaradi skupnega zanimanja za določeno tematiko sprožijo skupno priložnostno raziskavo, in v tem primeru faza preučitve ni potrebna.

1.1 Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) lahko zahteva, da se agregirane informacije zagotovijo na priložnostni osnovi. Takšne priložnostne zahteve ESRB za informacije se lahko izpolnijo z: (a) zagotovitvijo informacij, ki so že na voljo pri Evropskem sistemu centralnih bank (ESCB), evropskih nadzornih organih (ESA) ali komercialnih ponudnikih podatkov ali v zbirkah podatkov mednarodnih organizacij, npr. Banke za mednarodne poravnave (BIS); ali (b) izvedbo priložnostne raziskave.

1.2 Glede na to bodo začetne priložnostne zahteve za agregirane informacije, ki jih predložijo telesa ESRB, na splošno najprej sprožile fazo preučitve, katere cilj je ugotoviti, ali je treba izvesti priložnostno raziskavo. V fazi preučitve se bo zlasti presodilo, kateri kvantitativni in kvalitativni podatki so že na voljo in ali ustrezajo namenu. Kadar razpoložljivi podatki ne ustrezajo namenu in nastopi potreba, da se podatki zberejo od poročevalskih enot s pomočjo priložnostne raziskave, se lahko v fazi preučitve že določi ustrezna poročevalska populacija in okvirni stroški, ki jih bodo imele poročevalske enote z izvedbo priložnostne raziskave. Izid preučitve ima lahko za posledico sprejetje odločitve splošnega odbora ESRB, da se agregirane informacije zberejo s pomočjo priložnostne raziskave.

1.3 ESRB in eden ali več ESA se lahko dogovorijo, da zaradi skupnega zanimanja za določeno tematiko sprožijo skupno priložnostno raziskavo, in v tem primeru faza preučitve ni potrebna.

2. Vrste priložnostnih raziskav (a) raziskave vrste 1 se osredotočajo na specifična vprašanja, npr. ustrezno oceno izpostavljenosti, njihov cilj pa je običajno ta, da se v okviru rednih postopkov zbiranja podatkov zagotovijo podrobnejše razčlenitve, npr. postavke od tega. Raziskave vrste 1 lahko zajemajo tudi nabore podatkov, ki so predmet (rednega) zbiranja podatkov v drugem okviru ali s strani druge organizacije, kot je Mednarodni denarni sklad ali BIS, zanje pa že obstajajo uveljavljeni metodološki okviri; (b) raziskave vrste 2 zajemajo pojave, ki pred tem še niso bili analizirani in v zvezi z njimi ni bila vzpostavljena metodologija niti se ne izvaja redno zbiranje podatkov. Raziskave vrste 2 so znatno bolj delovno intenzivne od raziskav vrste 1 in morda nimajo referenčnih vrednosti. Informacije, izpeljane iz raziskav vrste 2, je morda težje razlagati. Zaradi potrebe po določitvi ustreznih poročevalskih enot in vzpostavitvi metodološkega okvira je lahko potrebno veliko časa, preden se informacije zberejo. Grp. 1. 2.1 Uporabita se lahko dve vrsti priložnostnih raziskav: Grp. 2. 2.2 Splošni odbor ESRB bo pri odločanju o tem, ali je potrebna priložnostna raziskava, obveščen o verjetnih stroških in časovnem načrtu izvedbe takšne raziskave ter bo to upošteval.

2.1 Uporabita se lahko dve vrsti priložnostnih raziskav: (a) raziskave vrste 1 se osredotočajo na specifična vprašanja, npr. ustrezno oceno izpostavljenosti, njihov cilj pa je običajno ta, da se v okviru rednih postopkov zbiranja podatkov zagotovijo podrobnejše razčlenitve, npr. postavke od tega. Raziskave vrste 1 lahko zajemajo tudi nabore podatkov, ki so predmet (rednega) zbiranja podatkov v drugem okviru ali s strani druge organizacije, kot je Mednarodni denarni sklad ali BIS, zanje pa že obstajajo uveljavljeni metodološki okviri; (b) raziskave vrste 2 zajemajo pojave, ki pred tem še niso bili analizirani in v zvezi z njimi ni bila vzpostavljena metodologija niti se ne izvaja redno zbiranje podatkov. Raziskave vrste 2 so znatno bolj delovno intenzivne od raziskav vrste 1 in morda nimajo referenčnih vrednosti. Informacije, izpeljane iz raziskav vrste 2, je morda težje razlagati. Zaradi potrebe po določitvi ustreznih poročevalskih enot in vzpostavitvi metodološkega okvira je lahko potrebno veliko časa, preden se informacije zberejo.

2.

grp_1

(a) raziskave vrste 1 se osredotočajo na specifična vprašanja, npr. ustrezno oceno izpostavljenosti, njihov cilj pa je običajno ta, da se v okviru rednih postopkov zbiranja podatkov zagotovijo podrobnejše razčlenitve, npr. postavke od tega. Raziskave vrste 1 lahko zajemajo tudi nabore podatkov, ki so predmet (rednega) zbiranja podatkov v drugem okviru ali s strani druge organizacije, kot je Mednarodni denarni sklad ali BIS, zanje pa že obstajajo uveljavljeni metodološki okviri;

(b) raziskave vrste 2 zajemajo pojave, ki pred tem še niso bili analizirani in v zvezi z njimi ni bila vzpostavljena metodologija niti se ne izvaja redno zbiranje podatkov. Raziskave vrste 2 so znatno bolj delovno intenzivne od raziskav vrste 1 in morda nimajo referenčnih vrednosti. Informacije, izpeljane iz raziskav vrste 2, je morda težje razlagati. Zaradi potrebe po določitvi ustreznih poročevalskih enot in vzpostavitvi metodološkega okvira je lahko potrebno veliko časa, preden se informacije zberejo.

2.2 Splošni odbor ESRB bo pri odločanju o tem, ali je potrebna priložnostna raziskava, obveščen o verjetnih stroških in časovnem načrtu izvedbe takšne raziskave ter bo to upošteval.

B.

NAČELA IN POSTOPEK OBRAVNAVE PRILOŽNOSTNIH ZAHTEV (a) ravnanje v skladu z dogovorjenimi postopkovnimi koraki, ki jih je treba izvajati pregledno; (b) izogibanje čezmerni interakciji s poročevalskimi enotami; (c) čim večja uporaba obstoječih informacij za različne analitične in operativne namene, pri čemer se spoštujejo potrebne pravne omejitve in ukrepi za zaščito zaupnosti; (d) uporaba obstoječih, v največji možni meri usklajenih metodologij in zbiranja podatkov, kolikor je mogoče; (e) razvoj najboljših praks za priložnostne raziskave, tako da se uvedejo mehanizmi dajanja povratnih informacij in izmenjujejo informacije o metodologijah med vsemi vpletenimi strankami. Grp. 3. Načela Sekretariat ESRB, Evropska centralna banka (ECB) in ESA (v nadaljnjem besedilu: stranke) bodo pri izpolnjevanju priložnostnih zahtev ESRB za informacije spoštovali naslednja načela: Grp. 41411412413. Faza preučitve Telesa ESRB sporočijo svoje začetne zahteve za priložnostno zbiranje agregiranih informacij sekretariatu ESRB, ki nato ob podpori ECB organizira fazo preučitve, tako da izvede dejanja, opisana v nadaljevanju. Začetna zahteva za informacije se preoblikuje v dejanske zahteve za podatke, razpoložljivost in kakovost zadevnih informacij pa se presodita znotraj zadevnih organizacij. ESA in skupni odbor ESA je treba obvestiti o vsebini začetne priložnostne zahteve in jih povabiti k sodelovanju z ECB pri presoji razpoložljivih informacij z namenom, da bi čim bolj povečali uporabo predhodno zbranih informacij in se izognili povečanju bremena poročanja. V fazi preučitve se je mogoče opreti tudi na ESCB, vključno z Odborom ESCB za statistiko (STC), Odborom ESCB za finančno stabilnost (FSC) ali drugimi viri znotraj Evropskega statističnega sistema, komercialne ponudnike podatkov in mednarodne organizacije, npr. BIS. Če se v fazi preučitve izkaže, da: (a) so podatki, ki ustrezajo namenu, ali sprejemljivi približki na voljo in dovolj kakovostni, in (b) je lastnik dal dovoljenje za uporabo podatkov, ki niso v celoti javni, se takšni podatki prek sekretariata ESRB zagotovijo telesu ESRB, ki je informacije zahtevalo, skupaj z zahtevano presojo kakovosti in informacijami o stroških za podatke, pridobljene iz komercialnih virov. V drugih primerih, zlasti v naslednjih okoliščinah: (a) približki so na voljo, vendar je njihova kakovost neznana ali nezadostna; (b) podatki in približki niso na voljo; (c) dovoljenje za uporabo podatkov, ki niso v celoti javni, ni bilo pridobljeno, ECB zagotovi ESRB rezultat presoje razpoložljivosti informacij in predlaga možne vire in metodologije za priložnostno raziskavo, kar vključuje: (i) kategorije in število poročevalskih enot, (ii) kanale za poročanje, npr. STC, FSC ali ESA, (iii) približno oceno glede stroškov in časovnega okvira, (iv) pričakovane težave. Grp. 42421422423424. Faza zbiranja podatkov Potem ko sekretariat ESRB prejme rezultate preučitve, pošlje predlog nadaljnjih ukrepov skupaj s približno oceno koristi in stroškov prek pripravljalnega odbora ESRB v potrditev splošnemu odboru ESRB. Splošni odbor ESRB odloči, ali naj se sproži priložnostna raziskava, pri čemer je lahko potrebna udeležba poročevalskih enot. V odločitvi splošnega odbora se lahko določijo zlasti: (a) stopnjo podrobnosti zahtevanih informacij na ravni institucij in postavk, (b) režim zaupnosti, ki se bo uporabil, zlasti to, kdo bo lahko dostopal do posameznih podatkov ter kako se bodo podatki hranili in pošiljali, (c) roki za zagotovitev informacij. Kadar priložnostno raziskavo izvaja ESA, stopi sekretariat ESRB v stik s tem ESA in skupnim odborom. Podatki se lahko pošljejo prek ECB, ob popolnem spoštovanju člena 8 Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja. Kadar priložnostno raziskavo izvaja ESCB, stopi sekretariat ESRB v stik z ECB, ki nato stopi v stik z možnimi poročevalskimi enotami prek pristojnih nacionalnih organov v okviru ustreznih odborov ESCB in ob spoštovanju veljavnih omejitev glede zaupnosti. Po zaključku vsake priložnostne raziskave si stranke izmenjajo informacije o izvedbi raziskave ter zlasti o uporabljenih metodologijah in kontrolah kakovosti ter težavah, s katerimi so se soočile, da bi se izboljšali uspešnost in učinkovitost bodočih raziskav. Grp. 4. Postopek

3. Načela Sekretariat ESRB, Evropska centralna banka (ECB) in ESA (v nadaljnjem besedilu: stranke) bodo pri izpolnjevanju priložnostnih zahtev ESRB za informacije spoštovali naslednja načela: (a) ravnanje v skladu z dogovorjenimi postopkovnimi koraki, ki jih je treba izvajati pregledno; (b) izogibanje čezmerni interakciji s poročevalskimi enotami; (c) čim večja uporaba obstoječih informacij za različne analitične in operativne namene, pri čemer se spoštujejo potrebne pravne omejitve in ukrepi za zaščito zaupnosti; (d) uporaba obstoječih, v največji možni meri usklajenih metodologij in zbiranja podatkov, kolikor je mogoče; (e) razvoj najboljših praks za priložnostne raziskave, tako da se uvedejo mehanizmi dajanja povratnih informacij in izmenjujejo informacije o metodologijah med vsemi vpletenimi strankami.

3.

(a) ravnanje v skladu z dogovorjenimi postopkovnimi koraki, ki jih je treba izvajati pregledno;

(b) izogibanje čezmerni interakciji s poročevalskimi enotami;

(c) čim večja uporaba obstoječih informacij za različne analitične in operativne namene, pri čemer se spoštujejo potrebne pravne omejitve in ukrepi za zaščito zaupnosti;

(d) uporaba obstoječih, v največji možni meri usklajenih metodologij in zbiranja podatkov, kolikor je mogoče;

(e) razvoj najboljših praks za priložnostne raziskave, tako da se uvedejo mehanizmi dajanja povratnih informacij in izmenjujejo informacije o metodologijah med vsemi vpletenimi strankami.

4. Postopek Grp. 41411412413. Faza preučitve Telesa ESRB sporočijo svoje začetne zahteve za priložnostno zbiranje agregiranih informacij sekretariatu ESRB, ki nato ob podpori ECB organizira fazo preučitve, tako da izvede dejanja, opisana v nadaljevanju. Začetna zahteva za informacije se preoblikuje v dejanske zahteve za podatke, razpoložljivost in kakovost zadevnih informacij pa se presodita znotraj zadevnih organizacij. ESA in skupni odbor ESA je treba obvestiti o vsebini začetne priložnostne zahteve in jih povabiti k sodelovanju z ECB pri presoji razpoložljivih informacij z namenom, da bi čim bolj povečali uporabo predhodno zbranih informacij in se izognili povečanju bremena poročanja. V fazi preučitve se je mogoče opreti tudi na ESCB, vključno z Odborom ESCB za statistiko (STC), Odborom ESCB za finančno stabilnost (FSC) ali drugimi viri znotraj Evropskega statističnega sistema, komercialne ponudnike podatkov in mednarodne organizacije, npr. BIS. Če se v fazi preučitve izkaže, da: (a) so podatki, ki ustrezajo namenu, ali sprejemljivi približki na voljo in dovolj kakovostni, in (b) je lastnik dal dovoljenje za uporabo podatkov, ki niso v celoti javni, se takšni podatki prek sekretariata ESRB zagotovijo telesu ESRB, ki je informacije zahtevalo, skupaj z zahtevano presojo kakovosti in informacijami o stroških za podatke, pridobljene iz komercialnih virov. V drugih primerih, zlasti v naslednjih okoliščinah: (a) približki so na voljo, vendar je njihova kakovost neznana ali nezadostna; (b) podatki in približki niso na voljo; (c) dovoljenje za uporabo podatkov, ki niso v celoti javni, ni bilo pridobljeno, ECB zagotovi ESRB rezultat presoje razpoložljivosti informacij in predlaga možne vire in metodologije za priložnostno raziskavo, kar vključuje: (i) kategorije in število poročevalskih enot, (ii) kanale za poročanje, npr. STC, FSC ali ESA, (iii) približno oceno glede stroškov in časovnega okvira, (iv) pričakovane težave. Grp. 42421422423424. Faza zbiranja podatkov Potem ko sekretariat ESRB prejme rezultate preučitve, pošlje predlog nadaljnjih ukrepov skupaj s približno oceno koristi in stroškov prek pripravljalnega odbora ESRB v potrditev splošnemu odboru ESRB. Splošni odbor ESRB odloči, ali naj se sproži priložnostna raziskava, pri čemer je lahko potrebna udeležba poročevalskih enot. V odločitvi splošnega odbora se lahko določijo zlasti: (a) stopnjo podrobnosti zahtevanih informacij na ravni institucij in postavk, (b) režim zaupnosti, ki se bo uporabil, zlasti to, kdo bo lahko dostopal do posameznih podatkov ter kako se bodo podatki hranili in pošiljali, (c) roki za zagotovitev informacij. Kadar priložnostno raziskavo izvaja ESA, stopi sekretariat ESRB v stik s tem ESA in skupnim odborom. Podatki se lahko pošljejo prek ECB, ob popolnem spoštovanju člena 8 Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja. Kadar priložnostno raziskavo izvaja ESCB, stopi sekretariat ESRB v stik z ECB, ki nato stopi v stik z možnimi poročevalskimi enotami prek pristojnih nacionalnih organov v okviru ustreznih odborov ESCB in ob spoštovanju veljavnih omejitev glede zaupnosti. Po zaključku vsake priložnostne raziskave si stranke izmenjajo informacije o izvedbi raziskave ter zlasti o uporabljenih metodologijah in kontrolah kakovosti ter težavah, s katerimi so se soočile, da bi se izboljšali uspešnost in učinkovitost bodočih raziskav.

4.

4.14.1.14.1.24.1.3

Faza preučitve Telesa ESRB sporočijo svoje začetne zahteve za priložnostno zbiranje agregiranih informacij sekretariatu ESRB, ki nato ob podpori ECB organizira fazo preučitve, tako da izvede dejanja, opisana v nadaljevanju. Začetna zahteva za informacije se preoblikuje v dejanske zahteve za podatke, razpoložljivost in kakovost zadevnih informacij pa se presodita znotraj zadevnih organizacij. ESA in skupni odbor ESA je treba obvestiti o vsebini začetne priložnostne zahteve in jih povabiti k sodelovanju z ECB pri presoji razpoložljivih informacij z namenom, da bi čim bolj povečali uporabo predhodno zbranih informacij in se izognili povečanju bremena poročanja. V fazi preučitve se je mogoče opreti tudi na ESCB, vključno z Odborom ESCB za statistiko (STC), Odborom ESCB za finančno stabilnost (FSC) ali drugimi viri znotraj Evropskega statističnega sistema, komercialne ponudnike podatkov in mednarodne organizacije, npr. BIS. Če se v fazi preučitve izkaže, da: (a) so podatki, ki ustrezajo namenu, ali sprejemljivi približki na voljo in dovolj kakovostni, in (b) je lastnik dal dovoljenje za uporabo podatkov, ki niso v celoti javni, se takšni podatki prek sekretariata ESRB zagotovijo telesu ESRB, ki je informacije zahtevalo, skupaj z zahtevano presojo kakovosti in informacijami o stroških za podatke, pridobljene iz komercialnih virov. V drugih primerih, zlasti v naslednjih okoliščinah: (a) približki so na voljo, vendar je njihova kakovost neznana ali nezadostna; (b) podatki in približki niso na voljo; (c) dovoljenje za uporabo podatkov, ki niso v celoti javni, ni bilo pridobljeno, ECB zagotovi ESRB rezultat presoje razpoložljivosti informacij in predlaga možne vire in metodologije za priložnostno raziskavo, kar vključuje: (i) kategorije in število poročevalskih enot, (ii) kanale za poročanje, npr. STC, FSC ali ESA, (iii) približno oceno glede stroškov in časovnega okvira, (iv) pričakovane težave.

4.24.2.14.2.24.2.34.2.4

Faza zbiranja podatkov Potem ko sekretariat ESRB prejme rezultate preučitve, pošlje predlog nadaljnjih ukrepov skupaj s približno oceno koristi in stroškov prek pripravljalnega odbora ESRB v potrditev splošnemu odboru ESRB. Splošni odbor ESRB odloči, ali naj se sproži priložnostna raziskava, pri čemer je lahko potrebna udeležba poročevalskih enot. V odločitvi splošnega odbora se lahko določijo zlasti: (a) stopnjo podrobnosti zahtevanih informacij na ravni institucij in postavk, (b) režim zaupnosti, ki se bo uporabil, zlasti to, kdo bo lahko dostopal do posameznih podatkov ter kako se bodo podatki hranili in pošiljali, (c) roki za zagotovitev informacij. Kadar priložnostno raziskavo izvaja ESA, stopi sekretariat ESRB v stik s tem ESA in skupnim odborom. Podatki se lahko pošljejo prek ECB, ob popolnem spoštovanju člena 8 Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja. Kadar priložnostno raziskavo izvaja ESCB, stopi sekretariat ESRB v stik z ECB, ki nato stopi v stik z možnimi poročevalskimi enotami prek pristojnih nacionalnih organov v okviru ustreznih odborov ESCB in ob spoštovanju veljavnih omejitev glede zaupnosti. Po zaključku vsake priložnostne raziskave si stranke izmenjajo informacije o izvedbi raziskave ter zlasti o uporabljenih metodologijah in kontrolah kakovosti ter težavah, s katerimi so se soočile, da bi se izboljšali uspešnost in učinkovitost bodočih raziskav.

Versions

1. 2011-09-21